Apoteoza sv. Lovrenca z angeli na nebu

Piše: CotJ

Zalošče / Umetnica Jasmina Rojc o delu slikarja Del Nerija

Dostojevski pravi, da bo lepota rešila svet, umetnost nasploh pa je prav gotovo njena oznanjevalka. A če se osredotočimo na sakralno umetnost, je v tej še toliko bolj očitno iskanje najglobljih poti do človekove vesti in intime. Cerkvene poslikave so mi še posebno zanimive, saj so zmes slikarjevega talenta, božje besede, vanje pa že od nekdaj zrejo preprosti ljudje, ki verujejo, da se v njih skriva nekaj več. Slikar je v tem primeru pravi most med ljudmi in božjo besedo. Taka vrsta umetnosti je učinkovito delovala do nedavnega, ko je le peščica ljudi znala brati in pisati, ko je tudi branje Svetega pisma potekalo na drugačen način. Ljudi je nagovarjala duhovnikova beseda ali poslikave na cerkvenih stenah, ki so vernikom še danes na razpolago kot knjige. Ta darila, ki nam jih zapušča naša bogata krščanska zgodovina, nam nudijo odgovore in hkrati postavljajo vprašanja. Od nas pa zahtevajo, da vzamemo v pogled celotno sliko, celoten kontekst, brez katerega slika izgubi del svoje čarovnije.

Tako slikarstvo sem k sreči spoznala že v otroških letih, ko sem k nedeljski maši zahajala v cerkev in kot nebogljen otrok razbirala zgodbe iz Svetega pisma kar s stenskih poslikav. V vaški cerkvi na Vrhu Sv. Mihaela sem vsako nedeljo za duhovnikovim hrbtom opazovala prizore mučenja sv. Lovrenca. Svetnikova zgodba mi je še posebno blizu, zaradi tega sem takoj izkoristila razpoložljivost umetnice Jasmine Rojc. Leta 2015 je zaključila študij slikarstva in umetnostne zgodovine na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Pokazala mi je vaško cerkev v Zaloščah, ki jo je goriški slikar Clemente Constantino Del Neri poslikal leta 1912 prav z zgodbo o sv. Lovrencu. Znani slikar Del Neri je večino svojega življenja preživel v rodni Gorici, na Primorskem in v Furlaniji je poslikal približno sto cerkva. Ob tem je bil tudi restavrator. Svoje slikarske kompetence in znanje je pridobil od svojega očeta, obiskoval pa je razne slikarske tečaje v Benetkah in Rimu. Bil je tudi član škofijske komisije za cerkveno umetnost in glasbo.

Jasmina je pri svojih 23 letih opravila poglobljeno raziskavo Del Nerijevega dela v domači cerkvi, ki jo je v obliki urejene brošure predstavila na slavnostni obeležitvi stoletnice Del Nerijevih poslikav junija 2012 v Zaloščah. Zaupala mi je svoja spoznanja in analize, medtem ko sva si skupaj ogledovali očarljivo fresko na stropu nad glavno ladjo, ki na široko upodablja mučeništvo sv. Lovrenca.

Slikar se je pri svojem slikanju držal tradicije, bil je jasen in razumljiv, prilagodljiv naročnikovim okusom. Kot večina nabožnih slikarjev se je zgledoval po renesančnih mojstrih, ki so prav tako kot on upodabljali zgodbe svetnikov. Sveto pismo je bilo namreč glavni vir njegovih motivov, kar je očitno tudi na poslikavi v zaloški cerkvi. Jasmina mi je povedala, da je že umetnostni zgodovinar Matjaž Brecelj dognal, da se je slikar kompozicijsko očitno zgledoval po poslikavi Tiepola L’istituzione del Rosario v Benetkah.

Del Nerijeva poslikava je kot prava zgodba, ki se vsebinsko deli na dva dela: spodnji zemeljski del prikazuje mučenje sv. Lovrenca, ko se pomikamo proti koru, pa nas dogajanje vodi proti angelom in nebesom, ki že čakajo na mučenika. Kompozicijo in barve je Del Neri premislil tako, da se naše oko najprej ustavi na figuri sv. Lovrenca na ražnju, ki je svetnikov glavni prepoznavni simbol. Zanimiv in mistično upodobljen je moški na desni strani mučenika. Ovit je v belo oblačilo in v desni roki drži jajce, ki simbolizira življenje. Svetnik je naslikan v trenutku, ko žrtvuje svoje življenje v boju proti poganstvu, simbolično naslikanemu kot kip malika med cesarjem Valerijanom in sv. Lovrencem. Celotna figura in telo mučenika delujeta v primerjavi z ostalimi naslikanimi figurami veliko lažja.

Dogajanje je uokvirjeno v rimski arhitekturi s preprostimi stopnicami, s katerimi je slikar želel doseči iluzionistični efekt in ki gledalca pospremijo v drugi, srednji del slike. Tam se nahaja cesar s funkcionarji, simbol moči in oblasti. Nad njimi pa bdijo angeli, bitja svetlobe in dobrote, še više nad mučenikom pa Sveta trojica.

Del Nerijeva poslikava je prava igra kontrastov, s pomočjo katerih je predstavljen boj med zemeljsko močjo poganstva in nebeškim krščanstvom. Slikarjev čopič je mojstrsko poudaril sporočilo freske z uporabo svetlih barv, linij arhitekture, ki ustvarja dimenzijo in v perspektivi gledalca pospremi od pekla do nebes k Sveti trojici.

Še enkrat bi rada poudarila enkratnost slikarjev, ki so kot Del Neri dali krščanskim idejam telo in obraz. Nabožna umetnost je pravi dar zgodovine, časovni most med oddaljenim obdobjem mučeništva in gledalcem, ki še danes, prav tako kot jaz, bere s poslikav na cerkvenih stenah.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme