Antikvarna knjigarna Umberta Sabe spet živi
V ponedeljek, 28. oktobra, je Judovska skupnost v Trstu slavnostno predala svojskemu kulturnemu in trgovskemu poslanstvu Antikvarno knjigarno Umberto Saba. Odvetnik Paolo Volli je v imenu skupnosti, ki je lastnica slovitih prostorov na ulici San Nicolò, na občuteni slovesnosti izročil ključe družini Cerne: hčerki pokojnega lastnika Adi, ženi Flavii Gulì ter vnukinji Flavii. Prisotnim oblastem in gostom je temeljita restavratorska in obnovitvena dela, ob strogem spoštovanju obstoječe zgodovinske opreme, podov, tapiserije in dragocenega knjižnega premoženja, orisal vodja del arhitekt Aulo Guagnini. Številni prijatelji knjigarne in Maria Cerneta (glej Černigojev pogled na str. 2) so prišli še na popoldanski literarni maraton, branje celotnega Sabovega dela Canzoniere – Pesmarica ob spremljavi čelista Severina Zannerinija in v priredbi Rossettijevega gledališča.
Po zamisli odgovornega za premoženje v odboru krovne ustanove tržaške judovske skupnosti Paola Vollija in v dogovoru z Mariem Cernetom, sinom Sabovega sodelavca “Carletta”, ki je prevzel knjigarno od pesnika, je prišlo do javnega zbiranja sredstev za zahtevni arhitekturno-konservatorski poseg. Pomembnim prispevkom Judovske skupnosti v Trstu, dobrodelnih fundacij Kathleen Foreman Casali in Beneficentia Stiftung so se pridružili krajevni posamezniki iz gospodarstva in tudi zasebniki, ljubitelji knjigarne. Po Cernetovi smrti v začetku leta so se spomladi začela dela, ki so trajala sedem mesecev ter zahtevala posebne gradbene in restavratorske posege. Predhodno je bilo treba oštevilčiti in spraviti vseh 28 tisoč knjig v 850 kartonastih zabojev, jih odpeljati v skladišče v Milje, kjer so s knjig očistili debele plasti prahu.
Pri kolektivnem angažiranju vseh bi izpostavil delo mladih navdušencev, ki so z odv. Vollijem in arh. Guagninijem darovali mnogo ur za projekt. Navedeni so na tabli ob vhodu, skupno z vsemi dobrotniki in izvajalci, ki se jih je izrecno spomnila ustanova Judovska skupnost v Trstu. Rad bi izpisal imena prav vseh prostovoljcev: Fernanda Arias, Damiano Barducci, Andrea Bassi, Sabrina Benussi, Caterina Bonivento, Giulio Bonivento, Giada Caorsi, Niccolò Celoro, Davide Cernivani, Egidio Cossich, Elisabetta Crucil, Francesco Ermacora, Federico Giongo, Aulo Guagnini, Alessandro Marin, Manuel Sabadin, Caffè Sacher, Francesco Santarossa, Ariel Tretjak, Mark Veznaver, Laura Vattovaz, Paolo Volli.
Sedaj je na potezi družina Cerne, lastnica obrata z bogatim knjižnim fondom, tudi z 800 najstarejših knjižnih enot, zgodovinskim arhivom, pisalno mizo in strojem, ki spadajo v Sabovo muzejsko jedro in niso naprodaj. Zaenkrat antikvariata ne bo prevzela v svoje roke, ampak ga bo dala v najem zaupnemu upravitelju, kar naj bi se zgodilo še pred koncem leta. Ponovnega odprtja se je v Il Piccolu veselil tudi Claudio Magris, saj bo lahko spet obiskal “prostor poezije”, četudi ta ne bo isti brez Maria Cerneta, “lika poezije našega časa in preteklosti”. Omenjeni podvig vseh ustanov in posameznikov predstavlja nekaj skoraj izjemnega za Trst in kar bi bilo nemara všeč tudi dragemu gospodu Mariu, ki je mesto zelo ljubil, čeprav je s svojega s knjigami nabasanega pulta in z značilnim pikrim nasmeškom rad sprožal lahne bodice na njegov račun “no se pol”.
