Antika je še vedno živa!

Piše: Danijel Devetak Fotografije: DD

Feiglova knjižnica v Gorici Predstavitev prevoda Plutarh: spisi o živalski psihologiji

V zbirki Neminljivi je pri Celjski Mohorjevi družbi v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo pravkar izšla knjiga Plutarh: spisi o živalski psihologiji. Gre za prevod treh spisov iz zbirke Moralia, ki vsebuje izsledke znanstvenih, etičnih, pedagoških, teoloških, filozofskih, literarnih, političnih, naravoslovnih in drugih raziskav starogrškega zgodovinarja in filozofa iz 1. in 2. stol. po Kr., ki so tokrat prvič predstavljeni v slovenskem prevodu.

Delu je bil 14. novembra pod večer v Feiglovi knjižnici v Gorici posvečen res prijeten kulturni večer, na katerem sta spregovorili avtorica prevoda dr. Barbara Zlobec in prof. Nadja Marinčič. Po uvodnem pozdravu Alexa Devetaka v imenu knjižnice se je prof. Marija Češčut v imenu goriške založbe zahvalila dr. Barbari Zlobec, da je ponudila svoj prevod “naši stoletni založbi”; ta se je projekta lotila s Celjsko Mohorjevo, da bi šla knjiga po celotni Sloveniji. “Bili so navdušeni in hvaležni,” saj je izdaja take publikacije “veliko kulturno dejanje za založbo”.

Prof. Nadja Marinčič je povedala, da se ne spomni, da bi prevod dela iz antične zakladnice bil že kdaj predstavljen v našem mestu. Že zaradi tega gre za “edinstven dogodek”. Dr. Barbara Zlobec je “navdušena in predana klasična filologinja, ki sadove klasične književnosti posreduje in širi med širši krog ljudi”. Doslej je že izdala veliko publikacij v šolskem okolju, slovarje in učbenike, “vseskozi je raziskovala in se poglabljala v študij ter prevajala klasične avtorje”, ki jih je objavljala v osrednji slovenski reviji za klasično filologijo Keria, pa tudi v drugih zbornikih. Tokrat se je “prepričljivo preizkusila” z besedili pisatelja in moralista Plutarha, ki je živel v času, ko je bila Grčija sicer le provinca rimskega cesarstva, je pa narodom v njem lahko ponujala civilizacijski model, ki je temeljil na starogrški tradiciji in vrlini. “Plutarh je bil izjemno izobražen in plodovit pisatelj,” njegova najbolj znana zbirka je Vzporedni življenjepisi, opus, ki ustvarja zgodovinsko-politično sintezo grškega in rimskega naroda: zaradi moralistično-pedagoške vsebine je to delo skozi stoletja močno vplivalo na številne evropske izobražence, med katerimi so bili tudi Shakespeare, Beethoven, Napoleon, Bismarck idr. V zadnjih desetletjih narašča zanimanje za moralne zapise iz druge zbirke, ki nosi naslov Moralia. Gre za strokovne in poljudne razprave, predavanja, dialoge, ki obravnavajo najrazličnejše vsebine z različnih področij. Izmed teh je prof. Zlobec “izbrala, poglobljeno predstavila, prevedla in opremila s celo vrsto opomb” tri spise s skupnim naslovom “Spisi o živalski psihologiji”.

Prevajalka je povedala, da je zamisel za ta projekt dal nekdanji ravnatelj Peter Černic. Zahvalila se je “duši projekta”, prof. Mariji Češčut, pa tudi mohorjanoma Marku Tavčarju in Mirjam Simčič, prav tako ji je bilo v čast spoznati odgovorno urednico Celjske Mohorjeve Tanjo Ozvatič in urednika Jerneja Kusterleta. Glavna skrb so ji slovenske šole, zato večino svojih moči usmerja tja. Ker se bliža 30. letu poučevanja, si je vzela čas za drugi dve svoji ljubezni, ki sta antična književnost in svet živali. Že v času študija – njen profesor je bil Alojz Rebula! – so jo v antičnih besedilih ganili prizori sozvočja med človekom in živalmi; ta tema, ki jo srečamo pri stoiških, kiniških, pitagorejskih filozofih, pri Platonu, Aristotelu in drugod, jo je vedno zanimala in jo je zato rada raziskovala. Plutarh je tri spise posvetil prav vprašanju živali, ali imajo razum, ali čutijo podobno kot mi, kako se moramo do njih vesti itd. Trije spisi so sicer povezani, so pa po žanru in slogu zelo različni. Prvi – z naslovom O tem, da imajo nespametne živali pamet – je “homersko obarvan”, obuja zgodbo o Odiseju, ki se znajde v družbi Kirke in Grila. Drugi esej – O mesojedstvu – je bilo težje prevajati: to je “globoko filozofski spis, napisan z velikim patosom”. Plutarh se sprašuje, zakaj je človek sploh začel živali moriti; prepričan je, da je lov na živali “dejansko začetek morije med ljudmi”. Tretji spis je dialog “drugačnega, platonskega tipa”: spet je govor o živalskem razumu, o tem, ali so pametnejše kopenske ali vodne živali. Plutarh priznava živalim celo vrsto kreposti (prijateljstvo, požrtvovalnost, milino, možnost, da se česa naučijo). “Plutarh je torej že pred dvema tisočletjema zagovarjal vegetarijanstvo,” je ugotovila prof. Nadja Marinčič. Dr. Barbara Zlobec je dodala, da “živalim moramo prizanesti, ker je prav, ker čutimo, da je prav”. Plutarh vedno poudarja, da moramo biti v sozvočju z naravo, “vsi sobivamo in smo soodvisni drug od drugega”. V Plutarhovih besedilih se tudi zazna nov pogled na ženski spol; na to temo je napisal več del, ta pogled je razmeroma “moderen”, saj je po njegovem mnenju cilj zakona “duhovna rast zakoncev” in ne biološka reprodukcija; sploh pa ima tudi “zanimive feministične poglede”. Prevajanje je bilo kar naporno, je priznala, saj so bila nekatera besedila slabo ohranjena, izrazje je tudi zapleteno, “baročno”, slog raznolik. Argumentiranje je bogato, v celoto povezuje mite, legende, znanstvena opazovanja, literarne citate itd. Omenimo tudi, da je ob koncu knjige objavljena temeljita študija o Plutarhovem življenju in delu ter njegovi recepciji skozi stoletja izpod peresa klasičnega filologa dr. Mateja Hriberška: gre za najsodobnejšo in najpopolnejšo študijo o Plutarhu, kar jih obstaja v slovenščini, “po mojem se lahko kosa tudi z marsikatero drugo študijo v kakem tujem jeziku”.

Plutarh je torej v zbirki Moralia “želel ponuditi neki nov pogled, ki temelji na sintezi med razumskostjo in srcem”, je še dejala prof. Marinčič. Plutarh, polihistor, vegetarijanec in globalist ante litteram, “je bil prepričan, da živi v svetu, kjer so neke vrednote skupne in vredne, da jih ohranimo, posredujemo in utrdimo”, je dodala prevajalka. Sporočilo, ki ga daje knjiga, torej je, da “moramo doseči neko spremembo mnenja. Če želimo živeti v sozvočju z naravo, moramo opustiti nekatere razvade in nedopustna ravnanja”. In to sporočilo je še kako sodobno.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme