Ali se na tak način pripravlja podlaga za državni zakon o evtanaziji?
Malokateri dogodek je v zadnjih letih tako pretresel italijansko javnost kot primer Eluane Englaro, ki je zaradi posledic prometne nesreče preživela 17 let v vegetativnem stanju. Umrla je v zdravstveni ustanovi v Vidmu leta 2009 zaradi načrtne prekinitve umetnega prehranjevanja. To odločitev je dalj časa izrecno zahtevala Eluanina družina, ki je nasprotovala agresivni terapevtski praksi. Družina je svoja stališča zagovarjala na podlagi razsodbe italijanskega sodstva, ki je zaradi nepovratnega vegetativnega stanja Eluane odredilo možnost prekinitve prehranjevalnih posegov. V tem sodstvenem vidiku so pomembno vlogo imele želje Eluane same, ki so našle vsebinsko in formalno obliko na podlagi pričevanj njenih staršev in prijateljev: dekle je namreč večkrat zatrjevalo, da bi v primeru nesreče najraje takoj umrla, kot pa da bi bila prisiljena živeti v kroničnem stanju nezavesti. Ta dogodek in vnema, s katero je družina hotela spoštovati in izvesti Eluanino hotenje, sta v italijanski javnosti sprožila izredno ostro debato med zagovorniki tovrstnega prekinitvenega postopka, ki je privedel do Eluanine smrti, in njegovimi nasprotniki (dejansko v katoliških krogih): še zlasti pa sta potrdila nedorečenost italijanske zakonodaje glede tematike biološkega testamenta in dejansko skromnost italijanke politike.
Ta manko se je dejansko ohranil vse do danes: nikakor pa ni na vidiku neke močne politične volje, da bi se tej temi našel ustrezni normativni okvir. Tematika je namreč izredno kočljiva in vsaka izbira bi nosila v sebi globoka politična nezadovoljstva.
Ker pa politika na državni ravni ni sposobna ugrizniti v to kislo jabolko, so se pred časom vanj zagnale nekatere občinske uprave po Italiji, ne nazadnje tudi tržaška, ki so na podlagi sklepov sprožile postopek za ustanovitev občinskega registra, v katerem bi bile zapisane osebne želje posameznih občanov glede načina zdravljenja, ki bi ga bili radi deležni v tovrstnih skrajnih primerih. Namen predlagateljev omenjenih seznamov (v italijanščini se temu pravi ‘dichiarazione anticipata di trattamento’ – DAT) je ta, da bi se izognili spolzki rekonstrukciji želja osebe, ki ni več v stanju, da bi sama odločala o sebi.
Že nekaj časa raste ton polemike, ki ga tržaški škofijski tednik Vita nuova izvaja proti zagovornikom te politike na krajevni ravni. Še zlasti potem ko je večinska koalicija na deželi s predsednico Deboro Serracchiani na čelu (in nekaterimi člani opozicije) sklenila, da bo glede zadeve o biološki oporoki izdala svoj sklep. Ni sicer še jasno kakšnega (ali bo to deželni zakon, zakonski predlog centralni državni oblasti ali kaj drugega): dejansko pa sta deželna vlada in večina sprejeli vsebino peticije, ki jo je združenje Per Eluana predstavilo deželni upravi meseca februarja. V peticiji, ki jo je podpisalo okrog 5.500 občanov, je predlagana vzpostavitev deželnega registra predhodnih podatkov o zdravljenju (DAT), ki naj bo dostopen z zdravstveno izkaznico.
Izredno jasno stališče je zavzel tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi: v objavljenem pismu se odgovornemu uredniku časopisa Stefanu Fontani zahvaljuje za temeljito poročanje glede te izjemno delikatne tematike ter izraža podporo njegovim stališčem. Časnikar je namreč brez dlak na jeziku zapisal, da mnenje deželne predsednice (in tržaškega župana Cosolinija) kratkomalo podpirajo evtanazijo. Vsaj tako je mogoče sklepati na podlagi preteklih stališč članov združenja, ki so svojčas zahtevali spoštovanje razsodbe o prekinitvi umetnega prehranjevanja Eluane; za Fontano je tudi sporno dejstvo, da se Dežela nanaša na peticijo, ki jo je podpisalo le skromno število ljudi glede na celotno populacijo FJK. Odgovorni urednik tednika Vita nuova obenem ugotavlja, da bi morebitni deželni zakon v zvezi s tem argumentom bil dejansko brezpredmeten zaradi odsotnosti samega državnega zakona. Fontana se zato boji, da gre v tem primeru za načrtno propagando z neprikrito željo po spodbujanju podobnih stališč na državni ravni. Skratka, da se na tak način pripravlja podlaga za državni zakon o evtanaziji.
Kaže torej, da se bo polemika v prihodnje še stopnjevala. Ali bo sploh spodbudila pravšnje soočenje glede tako ključnega življenjskega vprašanja?
IG
