Tržaška

Al’ vsi glih al’ pa noben?

Al’ vsi glih al’ pa noben?

Piše: Aleš Brecelj / Javni protest

Konec junija in potem v juliju se je dogajalo, da so po nalogu županov Občin Trst in Devin Nabrežina (na oba je pritisnil prefekt, slednjega pa naj bi opozoril državni pravdnik v Trstu) občinski redarji dosledno nalagali globe tistim avtomobilistom, ki so parkirali svoje jeklene konjičke ob Obalni cesti pod Nabrežino in pod Sv. Križem. Ni šlo samo za kopalce, ki hodijo do morske obale pri Brojnici, Pri čupah ali še kam, ampak tudi za tiste, ki obdelujejo svoje paštne na tem področju. Je že res, da na tistem območju Obalne ceste velja prepoved parkiranja, vendar so bile oblasti v zvezi s tem vsaj do letos precej tolerantne, kot ugotavlja Igor Gabrovec, deželni svetnik stranke SSk, v italijanskem tržaškem dnevniku z dne 12. julija. Gabrovec se v tem članku tudi vprašuje, zakaj niso občinski redarji (pa tudi policija in karabinjerji, op. pisca) enako brezkompromisni npr. do šoferjev tovornjakov, ki na območju od Sesljana do Štivana tudi marsikdaj naredijo kak prometni prekršek. S tem v zvezi bi podpisani opozoril na nekatere kršitve cestno prometnega zakonika, ki so se v glavnem nekaznovano dogajale in se še dogajajo na območju opuščene bencinske črpalke družbe Agip pred prav tako zapuščenim motelom Idea (prej Agip) v Devinu, na križišču med bivšo državno cesto št. 14 in bivšo državno cesto št. 55 nad izviri Timave v Štivanu ter na področju, kjer ista cesta št. 55 prečka z nadvozom kmalu po Štivanu železnico Trst-Tržič-Benetke oz. Trst-Tržič-Videm. Kršitelji so v veliki večini šoferji tovornjakov.
Posnetek kakih deset na območju opuščene bencinske črpalke Agip v Devinu parkiranih velikih tovornjakov je z nedelje, 5. avgusta 2017. Njihovi šoferji so bili v glavnem iz držav Vzhodne Evrope in so tam parkirali za konec tedna, ko je težki promet prepovedan. To se ni dogajalo samo na omenjeni konec tedna, ampak tudi veliko prej in pozneje. Seveda imajo ti tovornjaki hrupne hladilne naprave, ki zaradi vročine lahko tečejo neprenehoma po več ur in zelo motijo prebivalce okoliških hiš, ki jih na tistem področju ni malo. Nekateri od teh so se zato obrnili do karabinjerjev in tudi na policijo, da bi oboji posegli in zadeve uredili. Dva policista sta neko nedeljo res prišla z marico in nekdo od prisotnih je obema pokazal prometna znaka, ki izrecno prepovedujeta dostop tovornjakov na območje bivše črpalke s ceste št. 14. Videla sta tudi znaka, ki prepovedujeta dostop na isto območje, ker je privatna lastnina družbe Agip, a vse ni dosti zaleglo. Eden od mož postave je namreč povedal, da bo o zadevi poročal svojim nadrejenim, a da tovornjaki ne morejo proč zaradi sobotno-nedeljske prepovedi vožnje. Kljub prekrškom nista agenta naložila kake globe nobenemu od voznikov parkiranih kamionov. Ti so potem pod noč brez težav odpotovali vsak proti svojemu cilju. Ker so se protesti prebivalcev okoliških hiš nadaljevali tudi zaradi nedopustnih higienskih razmer v bližini divjega parkirišča, je družba Agip oz. ENI na opozorilo občinske uprave postavila težke betonske pregrade na območje bivše bencinske črpalke. Toda tu pa tam kak kamionist vseeno zapelje tja svoje težko vozilo in tam nemoteno vedri med soboto in nedeljo, ker sil javnega reda navadno ni na spregled.
Podpisani sem se zaradi vsega tega pa zaradi prometnih prekrškov, o katerih sem vedel, da se dogajajo na štivanskem križišču med cesto št. 14 in cesto št. 55, podal tja 24. julija in bil tam nekako od 11.00 do 11.25. Naslednji dan in še 26. julija sem bil obakrat okrog poldne na območju železniškega nadvoza ceste št. 55. Tako sem 24. julija opazil, da so vsi tovornjaki, videl sem jih vsaj pet, ki so prihajali po cesti št. 14 iz smeri Tržiča in na križišču zavili na levo na cesto št. 55 proti Jamljam in Gorici, zapeljali čez polno sredinsko črto, ki se začenja na samem križišču in se nato vleče kakih 100 ali več metrov dalje po taisti cesti št. 55. Zgodilo se je tudi to, da je šofer velikega kamiona, ki je prišel iz goriške smeri po cesti št. 55, zavil na tem križišču kljub prepovedi z le-te na desno, da bi vozil po cesti št. 14 v smeri proti Tržiču. Pri tem je seveda tovornjakar zaradi ostrine ovinka zapeljal svoje težko vozilo na zanj levi pas ceste št. 14, tako da za nekaj trenutkov zasedel vso to cesto, tj. oba njena pasova. Vse to, kot rečeno, v pičli pol uri. Prekrški so bili kar hudi, zlasti v zadnjem primeru, toda kakega moža postave ni bilo od nikoder.
Zanimivo je tudi na železniškem nadvozu ceste št. 55. Pred nadvozom se cesta zoži in nekaj metrov pred njim pa nekaj metrov za njim so njeni upravitelji dali izbrisati polno sredinsko črto. Kadar tovornjak zapelje nanj ali iz goriške ali iz štivansko-tržaške smeri, zasede dober del obeh pasov ceste. Če se tam srečata navadni avtomobil in tovornjak, se vozili morata v bistvu ustaviti. Kaj pa se dogaja, če se tam srečata dva težka kamiona, pa si ni težko predstavljati. Še dobro, da sta v bližini nadvoza postavljena prometna znaka, s katerima se daje prednost tistim vozilom, ki prihajajo iz Štivana, medtem ko bi se morala vozila, prihajajoča z goriške strani, tudi ustaviti, če je treba. Problematično pa je, kadar se ta znaka ne spoštujeta. In to se tudi dogaja.
Ob vsem navedenem se porajajo nekatera vprašanja. Ali je cesta št. 55 zgrajena tako, da prenese težki promet? Velja to tudi za most – nadvoz nad železnico? Kdo pravzaprav kontrolira, kako je s stabilnostjo tega mostu? Kako pa je še z mostom čez Vipavo med Gabrjami in Rupo? Ene in drugih se namreč dnevno poslužujejo poleg kar številnih avtomobilistov več kot stotina voznikov težkih vozil. Kaj pa problem nastajanja dolgih kolon za temi vozili in odgovarjajočega onesnaževanja? Če naletiš na katerega izmed teh kamionov kmalu po Štivanu (v smeri proti Gorici) ali po Gabrjah (v smeri proti Štivanu) in nato po Dolu, ga namreč zelo težko prehitiš zaradi ovinkov, omejitev hitrosti in drugih prometnih omejitev. Tam pa so možje postave kar pogosto postavljeni in globe so prav tako pogoste. Največkrat jih plačujejo vozniki navadnih avtomobilov, kadar poskušajo prehiteti kako počasno vozilo … Tudi zato se postavlja drugo vprašanje: zakaj so policija, karabinjerji in občinski redarji ob Obalni cesti, kot uvodoma povedano, v Jamljah, Dolu in skoraj do velikega krožišča pri Vrtojbi prisotni, drugod, kjer se dogajajo kar težki prometni prekrški, pa jih ni tako pogosto? Ali nis (m) o udeleženci v prometu pred zakonom vsi enaki?
Sicer se je ponedeljek, 30. julija, razširila vest, da so tržaški podžupan Paolo Polidori ter Massimo Romita, občinski odbornik v Devinu Nabrežini, skupno z Giorgiom Damianijem, upraviteljem družbe FVG Strade, sporazumno našli neko rešitev za parkiranje ob Obalni cesti. To so do danes v glavnem udejanjili. Toda spet se postavlja vprašanje pravičnosti. Kako bo s tistimi, ki so v zadnjih časih prejeli globo zaradi nepravilnega parkiranja ob isti Obalni cesti po možnosti tam, kjer je zdaj po posegu omenjenih funkcionarjev parkiranje dovoljeno? Zakaj niso na državnem pravdništvu, prefekturi in na obeh županstvih poskrbeli, da bi bil ta dogovor sklenjen prej, vsaj ob začetku turistične sezone, tako da ne bi bilo potrebno tako brezkompromisno sankcioniranje avtomobilistov?

Slike

29.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!