Akt brez obraza izraz intimnosti

Piše: CotJ

GoricaOdprtje razstave Jasmine Rojc

Četrtek, 12. oktobra, se je v goriškem Trgovskem domu zaključil z odprtjem razstave mlade umetnice Jasmine Rojc, ki se ga je udeležil tudi goriški župan Ziberna. Razstava Akt brez modela je del projekta Art Vitrina Trgovski, ki spodbuja tako mlade kot tudi uveljavljene umetnike iz sklada KB Delniška Družba S.p.A. Risbe krasijo prostore Knjižnice Damirja Feigla in so na ogled vsem, ki bodo vstopili v atrij slovenske goriške knjižnice. Zbirka nastaja že od leta 2019 in danes vključuje 130 črno-belih slik, ki jih je Jasmina oblikovala v glavnem s svinčnikom in tušem, včasih tudi s suhim pastelom. Umetnica iz Zalošč pri Gorici je likovno tradicijo akta spoznala med svojo študijsko potjo; odločila se je namreč za umetniško gimnazijo v Novi Gorici. Svoje zanimanje za likovno umetnost pa je poglobila na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2012 uspešno diplomirala s teoretičnim delom Le scale (Stopnišča) in ciklom slik Stopnice. Že vrsto let sodeluje in večkrat razstavlja na mednarodni ravni: svoje risbe je izobesila tudi na italijanskih, srbskih in ruskih stenah. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, Akt brez modela pa že tretjič razstavlja na Goriškem. Umetnica si je za rdečo nit zbirke izbrala slikanje golega telesa kot takega; to je eden izmed najstarejših motivov likovne umetnosti, ki se skozi različne tehnike in perspektive pojavlja od paleolitske Venere prek egipčanske umetnosti do antičnih idealnih teles in vrhunskih renesančnih del, ki so še danes navdih mnogim umetnikom, tudi Jasmini. Udeleženci odprtja razstave smo prisluhnili temu in še drugim pojasnilom zgodovinskega ozadja likovnega motiva akta, za kar je poskrbela umetnostna kritičarka Klavdija Figelj. Pri Jasmininih aktih namreč opazimo sledi Michelangela, Berninija ali Giorgioneja. Zaradi tega imamo lahko Jasminine “delegirane, samostojne in večpozicijske akte” kot neke vrste replike, ki obnavljajo tradicionalni motiv človeškega telesa. Gole ženske in moške figure v različnih položajih in legah so namenoma poslikane brez obraza in identitete, saj Jasmina predstavlja figure kot družbena telesa, ki živijo v različnih geografskih, zgodovinskih, ekonomskih in političnih razmerah. Večinoma so obrazi zabrisani, prekriti ali zamišljeni tako, da svojega pogleda ne usmerjajo v gledalca, temveč drugam. V zakritem obrazu naslikane figure lahko na tak način najdemo obraz tisočerih drugih oseb, tudi samih sebe. Akti brez definirane osebnosti se tako dotaknejo intimnosti vsakogar, ki svoj pogled upre v esencialni obris telesnih figur. Telesa namreč nimajo dovolj jasnih kontur prav zato, da bi umetnica poudarila njihovo brezmejnost in zlitje s pokrajino oz. prostorom, ki jih obdaja.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme