Sv. Ana v Pevmi naj brani vaško skupnost in njeno delo

Vsaka naša vas in mesto ima svojega zavetnika ali zavetnico, h kateremu ali kateri so se v prejšnjih stoletjih, še zlasti goreče ob razsajanju kake smrtonosne kužne bolezni, zatekali domačini, da bi z njihovo pomočjo izprosili milost pri Bogu. Zato so se zavetnikom in zavetnicam zmeraj z veliko spoštljivostjo in predanostjo poklonili predvsem ob njihovih godovnih dnevih, ki so prerasli v prava slavja. Tako je bilo vsa leta tudi v Pevmi, lični vasici, ki se dviga na “pragu” vinorodnih Goriških brd.

Letos je praznično tridnevje, po daljšem premoru, hvalevredno priredila skupina mladih pod okriljem KŠD Naš Prapor in Krajevne skupnosti Pevma – Štmaver – Oslavje. Športni in kulturni dogodki, za katere je bilo treba urediti mnogo birokratskih zahtev in ki so uspešno potekali, kljub nenaklonjenemu vremenu, so seveda pomembni za ohranjanje tradicij slovenske vaške skupnosti in uveljavitev domačih ustvarjalcev na različnih področjih, toda ob prazniku zavetnice sv. Ane, matere Marije Device, ki jo je tako lepo upodobil slovenski slikar, grafik in kipar Tone Kralj (1900-1975) v pevmski cerkvi, predstavlja višek praznovanja gotovo praznična sv. maša njej in Bogu v čast. Zato se za trenutek povrnimo k bogoslužju zadnje nedelje v letošnjem juliju.

V pevmsko cerkev sv. Ane je 27. julija 2025 že pred 9. uro, ko se je začela mašna daritev, vabilo veselo pritrkavanje, ki so ga z zvonov privabljali mladi štmavrski pritrkovalci. Vendarle se je v cerkvi župnije sv. Mavra in Silvestra zbralo več vaščanov kot ponavadi pa tudi vernikov iz okolice. Zraven patra Jana Cvetka, ki je daroval delno peto sv. mašo, so bili kar štirje strežniki, dva iz Pevme, Daniel Feresin in Mitja Pintar, in dva iz Gorice, Gabriele Fusto in Manuel Leonzini. Na koru so se domačim pevcem, ki zvesto in vztrajno pojejo Bogu v čast vse leto, pridružili še pevci iz Podgore. Med pevkami je bila tudi Emanuela Klanjšček, ki je za priložnost priletela iz Barcelone. Emanuela je hčerka vsem dobro poznanega pevovodje Zdravka Klanjščka, ki je kot vedno spremljal mašo na orglah in tudi sam pel s svojim še zmeraj solidnim tenorjem. Mogočno se je petje razlivalo po cerkvi, ki sta jo skrbno okrasili Marina Stern in Anita Piras, tudi  sami članici domačega cerkvenega zbora, pri katerem poje tudi zaslužna katehistinja in delavna članica župnije Majda Mačus.

Prvo berilo je v slovenščini prebrala Ornella Oblak, drugo v italijanščini pa Manuela Primožič. V homiliji, v kateri je pater Jan svoje misli podal v krajši obliki tudi v italijanskem jeziku, je razmišljanje seveda namenil sv. Ani, s priprošnjo, da bi še naprej varovala domači kraj in vaščane in blagoslavljala “naše delo in v nas vzbudila željo po življenju, ki ima smisel in nekam pripelje”. Spomnil je, da sta bila Ana in njen mož Joahim potomca kraljevskega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Tudi onadva sta si srčno želela otrok. Takrat je namreč vsaka verna žena po tihem upala, da bo prav ona rodila obljubljenega Odrešenika. Joahim in Ana (v hebrejščini ime Ana pomeni milost, ljubezen, molitev) sta šele v poznih letih svojega življenja izmolila in dobila otroka – deklico. Prav zato so se k sv. Ani zatekale vse tiste žene, ki so si želele otroka in so videle v materinstvu največje dostojanstvo. Morda bi v današnjem času morali sv. Ano še najbolj prositi, da bi bili kot družba rodovitni in da bi bili zmožni sprejemati dar življenja ter si prizadevati za dobro krščansko ali “evropsko vzgojo”. Tako bo “vse naše delo čudovito v teh rodovitnih gričih” in prizadevanje za ohranitev kulture bo padlo na rodovitna tla, saj bo zagotovljena prihodnost mladih rodov. “Izkoristimo darove, ki nam jih Bog daje, tudi milost in odpuščanje, ki nam ga podeljuje ob vsaki priložnosti”, je pater Jan povabil vernike.

Po svečani maši se je iz cerkve okoli cerkvenega poslopja vila procesija z Najsvetejšim, ki ga je pod z zlatimi in barvnimi našitki bogato okrašenim nebom (podpirali so ga štirje krepki možje in fantje) nosil pater Jan, velik križ pa je pred njim držal zmeraj prisoten, prizadeven cerkovnik Florijan Vogrič. Pevci so zbrano, občuteno peli, tudi ko se je procesija ustavila pred dvema oltarčkoma. Pri prvem je p. Jan prebral evangelij sv. Janeza o Jezusovem prihodu k zbranim apostolom, ko so se skrivali pred Judi, in jim dejal: “Mir vam bodi!” P. Jan je zmolil tudi prošnje za različne potrebe, še predvsem za mir v domovini in prepotreben v svetu. Pri drugem oltarčku je spet prebral evangelij sv. Janeza, in sicer o dobrem pastirju, in izrekel prošnje tudi za telesno ter duševno zdravje in da bi Gospod ohranil sadove zemlje. Med radostnim pritrkavanjem in vznesenim petjem se je procesija vrnila v cerkev, kjer so se verniki udeležili še blagoslova in molitve v spravo za bogokletje ter slovesnega blagoslova z Najsvetejšim. Tudi tokrat sta se z vso gorečnostjo oglasili pesmi, ki privreta iz hvaležnih src, Hvala večnemu Bogu in Najvišji, vsemogočni Bog, ki vedno izzveni kot mogočna himna našemu Stvarniku in Dobrotniku.

Verniki so se po svečanosti v Božjem hramu pomudili na bližnjem dvorišču nekdanjega župnišča, zdaj sedeža Športno – kulturnega središča Pevma, in v sproščenem vzdušju pokramljali ob dobrotah, ki so jih pripravile iznajdljive in postrežljive domačinke, ter žlahtni briški kapljici, ki so jo ponudili briški vinarji, da bi besede bolj gladko pritekale iz ust.

Krasno bi bilo, če bi domačini v tako lepem številu počastili svojo zavetnico in seveda našega Stvarnika pri vsakem nedeljskem bogoslužju in ne samo na njen godovni praznik, ki ga prireja Združenje Krajevna skupnost Pevma – Štmaver – Oslavje s sodelovanjem društva Naš prapor, Župnijo sv. Mavra in Silvestra in Združenjem pridelovalcev rebule Oslavje.