Skavtski križev pot: plamen vere in skupnosti
Na veliki petek, 18. aprila, je pri kapelici na Poklonu na Colu potekal tradicionalni Skavtski križev pot, ki ga vsako leto pripravi Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO). Letos se je dogodka udeležilo približno 100 skavtinj in skavtov, ki so v molitvenem vzdušju, z baklami v rokah in svetimi besedami v srcu obhajali spomin na trpljenje in smrt Jezusa Kristusa.
Dogodek se je začel s Skavtsko pesmijo in skavtsko molitvijo, kar je takoj ustvarilo občutek povezanosti, zbranosti in notranjega miru. Uvodni nagovor je pripadel Saši Marsettiju, načelniku za pokrajino Trst, ki je zbranim namenil spodbudne besede in poudaril pomen skupnosti in vere.
Za program in logistično izvedbo so letos skrbeli roverji in popotnice, torej najstarejša starostna veja SZSO, in sicer iz kraške skupine Hudega klana ter tržaškega Klana izpod Socerba. Njihovo delo ni bilo le organizacijsko, temveč tudi vsebinsko izjemno bogato – na vsaki postaji križevega pota so prebrali odlomke iz Svetega pisma, ki so jih sami priredili, uredili in z občutkom za sodobno življenje približali zbrani skupnosti.
Križev pot, znan tudi kot Via crucis, je več kot le niz postaj – je likovna, molitvena in duhovna podoba Kristusovega trpljenja od Pilatove obsodbe do Jezusovega križanja. In prav s takšnim zavedanjem so skavti stopali od postaje do postaje, pospremljeni s tišino narave, žarom bakel in duhovno poglobljenostjo.
Med udeleženci niso bili le skavti – pridružili so se jim tudi domačini, ki s tem dogodkom vsako leto znova vstopajo v velikonočno skrivnost. Križev pot se je zaključil pri cerkvi Marijinega vnebovzetja na Tabru, kjer so ugasnili bakle in se udeležili sklepnega obreda. Duhovnik Anton Tone Bedenčič je v pridigi poudaril pomen Jezusovega križanja in vstajenja.
Zaključek večera je bil prav tako v duhu skavtskega bratstva in gostoljubnosti – sledila je pogostitev, ki so jo pripravili člani obeh klanov. Zbrani so se družili ob vročem čaju in si posladkali večer z domačo sladico, ob tem pa nadaljevali pogovore ter izmenjali misli o Veliki noči.
Skavtinja Malina Dolhar, s skavtskim imenom Eksplozivna Panda, je z nami delila svoj vtis: “Zelo mi je bilo všeč, da smo skavti med potjo nosili bakle, ki so nam osvetljevale pot in ustvarile toplo vzdušje. Pohvalila bi organizatorje, ki so zelo dobro priredili dogodek, branje besedil in nas približali odlomkom iz Svetega pisma.”
Skavtski križev pot je dokaz, da je vera živa, ko se sreča s skupnostjo. V času, ko se svet zdi razdvojen in nemiren, so tovrstni dogodki pomembni. Luč baker ne osvetljuje le pot, ampak tudi združuje ljudi v veri, solidarnosti in skupnem spominu na največjo krščansko skrivnost, Kristusovo vstajenje.
