75 let se trudijo za ohranjanje in vrednotenje slovenske tradicije in jezika

Piše: Katja Ferletič

POGOVOR / Emil Tomsič, Denis Galliussi, Alida Passon

Kulturno društvo Sovodnje je v svojem delovanju doživelo cvetoča in sušna obdobja, njegovi člani pa so od vsega začetka angažirani, trudijo se za ohranjanje stare tradicije, širjenje slovenske kulture in spodbujanje ljubiteljske dejavnosti pri mlajših generacijah. Ob 75-letnici delovanja so nam Emil Tomsič, predsednik društva Denis Galliussi in podpredsednica Alida Passon marsikaj povedali o zgodovini društvene dejavnosti, letošnjem delovanju in načrtih za prihodnost.

Poglejmo malo v preteklost. Gospod Emil, kdaj je bilo KD Sovodnje ustanovljeno in kako se je razvijala njegova dejavnost?
E.T.: Društvo je nastalo septembra 1945, takoj po koncu vojne. Mladi so se vračali domov iz vojske, vladali sta evforija in želja po obujanju kulturnega in društvenega delovanja ter slovenske besede. Društvu so pobudniki dali ime Prosvetno društvo Primorska zvezda – Sovodnje. Že v prvih mesecih po ustanovitvi se je veliko ljudi včlanilo, vsi so bili navdušeni in postavili so prvi Mladinski dom, leseno stavbo, ki so ji po domače rekli “baraka”, saj so jo zgradili iz lesa dveh barak, ki so ju nemški vojaki med vojno postavili na dvorišču gostilne pri Ušarju. Ljudskoprosvetno udejstvovanje je cvetelo, člani društva so organizirali plese, dramske igre, proslave in nastope pevskih zborov. Oder so morali kmalu povečati, ker je v igrah nastopalo več igralcev in tudi orkester Veseli veter, dom pa so leta 1947 morali zapreti, ker prostor ni imel protipožarnih pogojev. Kljub vsemu se je delovanje društva nadaljevalo in člani so se srečevali v mali dvorani v hiši ob vaški cerkvi.
V petdesetih letih preteklega stoletja so ustanovili Mladinsko pevsko društvo Vrba, ki je delovalo kar precej let. Veliko pozornosti so namenjali dramski družini, naštudirali so tudi veseloigro Poslednji mož, pripravil jih je Mirko Kuzmin s pomočjo Miladina Černeta. Mešani pevski zbor je vodil Dori Klavčič, doma iz Podgore, ki je bil član tistega zbora, ki ga je v fašističnih časih skrivaj vodil Lojze Brtuž.
V sovodenjski dvoranici je delovanje društva posebno zaživelo v šestdesetih letih preteklega stoletja. Prirejali smo predavanja, plese, miklavževanja, martinovanja, prireditve na prostem, dirke z avtomobili in tekmovanja v namiznem tenisu in šahu. Sovodenjske ženske in dekleta so svoj praznik, 8. marec, vsako leto obeleževale na svojevrsten in izviren način. Pri delovanju društva si je prizadevalo veliko zaslužnih domačinov in župan Jožef Češčut je bil med njimi. Bilo je pestro. Leta 1963 so v naši dvorani nastopali gojenci sovodenjske podružnice Glasbene matice, goriška časnikarka Dorica Makuc pa jim je posodila klavir. Potreba po novi dvorani je postajala vedno bolj nujna, finančnih sredstev pa ni bilo na razpolago. Nekaj denarja nam je proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja namenila SKGZ, od takratne posojilnice pa smo za simbolično ceno ene lire odkupili zemljišče, na katerem stoji Kulturni dom še danes, tako smo leta 1971 začeli gradnjo stavbe – dosti domačinov je prispevalo s svojim prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Uradno odprtje Kulturnega doma je bilo 22. oktobra 1972, svečanosti pa so trajale več dni. Nastopili so tudi Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Petejana, ženski pevski zbor in folklorna skupina, ki so bili zelo priljubljeni in deležni mnogih priznanj. V zgodovini našega društva so zelo pomembni tudi kulturni, športni in drugi stiki, ki smo jih gojili s Škofjo Loko in so privedli do pobratenja med občinama. V osemdesetih letih preteklega stoletja je nastala vokalna skupina Sovodenjska dekleta, ki je delovala celih trideset let, leta 1981 pa smo se odločili, da bomo povečali oder in Kulturnemu domu dodali prizidek. Tudi v tem primeru je bilo potrebnih nešteto ur prostovoljnega dela – ženske so šivale zavese za veliki oder.
Res smo veliko naredili, počasi, s pomočjo pokroviteljev in z lastnimi sredstvi ter dobro voljo. Celo igrišče za balinanje smo zgradili in leta 1988 ustanovili balinarski odsek Kulturnega društva!
Kdaj pa ste vi stopili v društvo? Še vedno sodelujete pri organizaciji projektov?
E.T.: V društvu sem se začel udejstvovati že od vsega začetka, ko sem bil še zelo mlad. Imel sem različne vloge v odboru, takoj po odprtju Kulturnega doma sem mu sedem let tudi predsedoval. Še vedno pomagam, pred kratkim sem popravil 21 društvenih miz; pravijo, da sem naredil lepo delo!
Denis, kdaj si postal predsednik društva? Si že prej sodeloval pri njegovem delovanju?
D.G.: Že dvajset let sem aktiven član društva, uradno sem postal predsednik julija letos. To mi je v ponos in me izredno veseli, čeprav zaradi epidemije preživljamo hude trenutke.
Kako se je delovanje društva spremenilo v času?
D.G.: Kulturno društvo je veliko in aktivno, njegova dejavnost se še vedno osredotoča na organizacijo tradicionalnih kulturnih dogodkov. Naše delovanje se razvija v Kulturnem domu, ki ga upravljamo in vzdržujemo. Leta 2012 smo v sklopu martinovanja odkrili nov društveni prapor, na katerem je tudi grb kulturnega društva z Rubijskim gradom. Kulturni dom v Sovodnjah je bil leta 2014 prenovljen in poimenovan po nekdanjem županu in kulturnem delavcu Jožefu Češčutu. Takrat smo popravili streho, prepleskali stavbo in zamenjali vhodna vrata in nekatera okna. Za gradbena dela je poskrbela družba Alpe iz Gorice, formalna lastnica nepremičnine. Leta 2017 je dežela FJK podelila društvu finančni prispevek, ki je bil namenjen popravilu kulturnih domov. S tem prispevkom smo postavili novo centralno kurjavo in zamenjali še nekatera okna v prvem nadstropju. Poudariti moram, da je delovanje našega društva večkrat finančno podprla tudi Zadružna kraška banka.

Alida, katere so danes največje težave pri organizaciji raznih prireditev s pravnega oz. birokratskega vidika? Kako pa je s finančnimi sredstvi?
A.P.: Z birokratskega vidika je dela veliko in letos moramo upoštevati tudi vse potrebne varnostne predpise. K sreči imamo v kulturnem domu zelo veliko dvorano, tako da smo oktobra lahko organizirali predavanja in predstavitve knjig. Pri organizaciji dogodkov in na splošno pri rednem delovanju društva moramo upoštevati nešteta pravila in izpolnjevati obrazce. Dosti dela imamo s pisanjem prošenj, še posebno pri nabiranju finančnih sredstev. Naj povem, da nam letne prispevke dodeljujejo tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, občina Sovodnje ob Soči, prošnjo za prispevek smo predložili tudi deželi FJK. ZSKD nam nudi tudi izredne finančne prispevke.
D.G.: Blagajniško delo, vodenje knjigovodstva in pisanje faktur so naporna opravila. Vse moramo imeti v evidenci in ničesar ne smemo zgrešiti.
Sodelujete z občinsko upravo?
A.P.: Sovodenjska občina nam dodeljuje letni prispevek, poleg tega pa sodelujemo tudi pri organizaciji različnih dogodkov, kot so novoletni koncert, občinski praznik, fotografske razstave in druge prireditve.
Kakšen je v društvu odnos do slovenske kulture in jezika?
D.G.: V društvu se od vsega začetka trudimo za ohranjanje in vrednotenje slovenske tradicije in jezika, tudi letos, ob izrednih razmerah, ki nam žal ne omogočajo dolgoročnega načrtovanja. Ohranjati in širiti slovensko kulturo v vasi je poslanstvo KD Sovodnje.
Koliko ljudi je včlanjenih v društvo? Je med vami veliko mladih navdušencev?
D.G.: Včlanjenih je okoli sto oseb. Veliko nas je aktivno soudeleženih pri delu in funkcije ter vloge si delimo: v odboru nas je 23, vsi ostali pa pomagajo pri organizaciji raznih projektov. Odbor ima lepo število mladih članov – ponosni smo, da je naše društvo eno od redkih, ki ima zadnja leta tudi mlade predsednike. Predsedniški mandat traja dve leti, vsaki dve leti volimo tudi nov odbor. Vrstimo se in si tako lažje porazdelimo delo, saj ima vsak od nas tudi druge obveznosti. Pod okriljem društva deluje zdaj tudi mladinski odsek, saj je naš cilj privabiti mlade, ki imajo sveže ideje in zamisli za nove načrte. Žal je zaradi epidemije tudi delovanje mladinskega odseka nekoliko zamrznjeno, vsekakor so naši mladi člani navdušeni. Z društvom Karnival sodelujemo pri organizaciji sovodenjskega pusta, nekatere naše dejavnosti pa so namenjene izključno najmlajšim, imamo namreč otroški zborček, ki deluje že veliko let in ga vodi Jana Drassich, organiziramo pustna rajanja, miklavževanja in delavnice.
Kako doživljajo člani društva krizno obdobje? Ostajate vsekakor na zvezi?
D.G.: Odborniki se redno srečujemo preko spleta, menimo se o rednem delovanju in prihodnjih projektih. Občasno se ob spoštovanju varnostnih predpisov srečujemo v živo, saj moramo kulturni dom vzdrževati, čistiti. Pred krizo koronavirusa smo se vsaj dvakrat mesečno srečevali, žal nam je, da se zdaj ne moremo družiti in meniti z vsemi člani društva. To vsi zelo pogrešamo.
Epidemija koronavirusa je skoraj popolnoma ustavila kulturna in družbena prizadevanja naših društev. Kaj ste imeli letos na programu za obeležitev 75. obletnice delovanja društva?
D.G.: Epidemija je nastopila že februarja, tako da velikih proslav nismo načrtovali. Pred tem smo imeli novoletni koncert in pustovanje, od marca pa je vse potekalo večinoma preko spleta. V veliki dvorani smo oktobra vsekakor organizirali predavanje in razstavo ob 100–letnici obnovitve oboka Rubijskega mostu in dve knjižni predstavitvi. Za martinovanje smo za blagoslov pripravili tradicionalni voz s kmečkimi pridelki, 5. decembra pa je Miklavž obdaril vse vaške otroke. Trudimo se, da bi nadaljevali delovanje, čeprav v drugačni obliki. Vsako okroglo obletnico velja proslaviti in letos smo za člane društva in vse Sovodenjce pripravili posebno presenečenje, kratek film o delovanju društva.
Alida, lahko našim bralcem poveš kaj več o tem?
A.P.: Že februarja smo razmišljali, kako bi na lep način obeležili pomembno obletnico društva. Začeli smo zbirati fotografski material, videoposnetke in pričevanja, in ko je postalo jasno, da letos tradicionalnega praznovanja ne bomo mogli organizirati, smo se odločili za nekaj posebnega, ki bi lahko kljub krizi doseglo čim več ljudi in bi bilo privlačno tudi za mlajše generacije. Odločili smo se za snemanje kratkega filma o nastanku in delovanju društva. V petnajstminutnem filmu z naslovom KD Sovodnje 75 let z vami si boste lahko ogledali fotografije in intervjuje dolgoletnim članom društva. Fotografije so iz osebnih arhivov naših članov, iz društvenega arhiva, ki ga hranimo v kulturnem domu, iz arhiva Rema Devetaka in tudi vnukinja Vilka Fajta nam jih je veliko prispevala. Pripoved je razdeljena na tematske sklope, ki opisujejo različne dejavnosti in obdobja delovanja društva, vsak sklop pa uvajajo simpatični skeči, v katerih smo v različnih vlogah igrali člani odbora in drugi člani društva. Prvi sklop obravnava gradnjo doma, sledijo vaške šagre, martinovanja in ostali prazniki, nastopili smo tudi v narodni noši, predstavili delovanje folklorne skupine in seveda Noneta, vokalne skupine Sovodenjska dekleta, otroškega zborčka in gledališke skupine. Film se konča s prikazom sovodenjskega pusta in delovanja našega mladinskega odseka.
Za režijo posameznih skečev je poskrbela Kristina Di Dio, ki je tudi režiserka pri naši gledališki skupini, skeče in intervjuje je snemal Aleksander Faganel, Jan Devetak pa se je ukvarjal z montažo. Ogled bo možen na društveni Facebook strani v petek, 25. decembra: to bo naše božično darilo sovaščanom!
Kakšne načrte ima KD Sovodnje za naprej, ko bo konec izrednih razmer?
D.G.: Že januarja nameravamo organizirati vrsto spletnih srečanj na temo potovanj. Na teh srečanjih bodo nekateri domačini, ki živijo v tujini ali pa veliko potujejo, predstavili svoje fotografije, spomine in izkušnje. Tradicionalnega pustovanja in otroškega pustnega rajanja ne bo, upamo pa, da bomo lahko ob izboljšanju razmer premierno uprizorili novo gledališko igro, ki jo pripravljamo že od januarja in je še nismo mogli predstavili občinstvu. Delovanje in projekte bomo prilagodili razmeram, naša dolžnost je ohranjanje tradicije tudi v teh hudih časih. Ustavili se ne bomo!
Hvala za pogovor!

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme