80 ustvarjalnih let slikarja Edija Žerjala

Piše: M.T. Fotografije: Damj@n

Žerjalovi so v Trst prišli s Krasa, iz Pliskovice, in mandrija sredi Scale sante, ki strmo vodi s Krasa v Rojan, je preživljala družino, ki je vrsto let imela zelenjadarsko stojnico pri rojanski cerkvi. To je bil svet, v katerega se je pred 80 leti, bil je 5. oktober 1940, rodil Edi Žerjal, slikar in ilustrator, a tudi skavtski voditelj in socialno angažiran človek, in to ne le zaradi službe, saj se je že leta 1972 zaposlil pri ustanovi EPACA, se pravi Ente di patrocinio e assistenza ai coltivatori agricoli, ki deluje v okviru Zveze neposrednih obdelovalcev – Coldiretti. V okviru svoje službe je spoznal vse različne kmetijske stvarnosti v tržaški pokrajini. Nekajkrat na teden je namreč zapuščal urad v Trstu in bil v izpostavah v posameznih vaseh  na uslugo ljudem, ki so potrebovali pomoč ali  nasvet glede zavarovanja, pokojnine, skrbstvenih storitev itd. Že od mladih let je bil vključen tudi v skavtsko gibanje, bil je med prvimi skavti v Rojanu, ki so se zbirali okrog g. Zorka, in župnijski prostori prej in nato Marijin dom v ul. Cordaroli so bili naravno prizorišče neštetih dejavnosti mladih Rojančanov, ki so kaj kmalu poprijeli tudi za druge oblike udejstvovanja, ne nazadnje na področju gledališke umetnosti. Kot dijak in nato študent je bil član Slovenskega kulturnega kluba, vrsto let pa je bil tudi v odboru Slovenske prosvete. Kot skavtski voditelj ima Edi velike zasluge za delovanje skavtskega voda v Mavhinjah in za razvoj najmlajše veje v organizaciji, se pravi volčičev in veveric, saj je veliko let sodeloval tudi pri organizaciji taborov.

Edi Žerjal pa je predvsem slikar, umetnik, ki ustvarja v različnih tehnikah, a vedno iz srca. Rad namreč pove, da se na sliki takoj vidi, ali je le rezultat tehnične spretnosti ali pa nosi v sebi neko globlje sporočilo, ker je odraz tudi umetnikove duše. Na realni gimnaziji je bil njegov profesor likovne vzgoje mojster Avgust Černigoj, ki je med drugim imel tudi velik pedagoški dar, da je znal svoje učence navdušiti za umetnost. Edi Žerjal je bil med tistimi mladimi, ki so pri njem v šoli in nato na posebnih tečajih, ki jih je vodil, pridobivali temeljno znanje slikarske umetnosti. Bil je tudi učenec Nina Perizza za figuraliko, obiskoval pa je tudi mednarodni tečaj za grafiko v Urbinu in nato v Trstu grafično šolo Carlo Sbisa’. V mladih letih je slikal olja, kmalu pa se je z veliko vneme in zavzetosti posvetil grafiki, ki od umetnika terja veliko dela. Delal je v zelo različnih tehnikah: linorezu, lesorezu,  jedkanici, monotipiji. Tematsko pa je upodabljal kraške arhitekturne motive. Motivno je rad obdeloval tudi simbolična znamenja, ki jih je kje zaznal. Znan je recimo ciklus, ki ga je posvetil glagoljaškim napisom, ki jih je znal povezati z globoko sporočilnostjo. V tej tehniki je upodobil tudi ciklus 12 grafičnih listov, pravi koledar kmečkega dela, in tudi tako potrdil svojo navezanost na zemljo. Edi Žerjal pa se je posvečal tudi sakralni umetnosti in ni naključje, da je član škofijske komisije za cerkveno umetnost. Naj na tem področju omenimo predvsem vitraže, ki jih je izdelal za kapelo šolskih sester v Ricmanjah ter za župnijski cerkvi v Bazovici in na Repentabru. Prav tako je opremil kapelico v Marijanišču na Opčinah. Pravi osnutek vitraž, posvečenih sv. Frančišku, pa je pripravil in objavil v Koledarju GMD za leto 2015. Sploh smo mu pri Goriški Mohorjevi družbi hvaležni za številne opreme, ki jih je ustvaril za celo vrsto koledarjev in knjig in vedno pokazal veliko občutljivost in smisel za vsebine knjig in tiskarske zahteve. Knjige je opremljal tudi za Mladiko in Zvezo cerkvenih pevskih zborov, izdelal pa je tudi več osnutkov za razne plakete in spominske plošče. Zadnja leta pa se Edi Žerjal posveča eksperimentaciji, saj rad kombinira akvarel z lepljenko, ko uporablja raznobarvne papirje. Motivno pa še zlasti upodablja krajine. Naj še dodamo, da je Edi Žerjal tudi strokovni pisec. Tako je za Radio Trst A celo vrsto let sodeloval s prispevki o socialni tematiki, ki jih je objavljal v posebni rubriki kmetijske oddaje, s področja sociale in gospodarstva, zlasti kmetijstva, pa je napisal kar nekaj člankov, ki so bili objavljeni v Koledarjih GMD.Ob lepem življenjskem jubileju naj zato Ediju Žerjalu čestitamo in voščimo trdnega zdravja in še veliko ustvarjalnih dni.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme