15. junija skoraj gotovo odprtje meje z Italijo!

V Sloveniji sta politično in družbeno življenje tako pestri in raznoliki, da sta izvor in namen celotnega dogajanja težko ali celo nemogoče določljiva in dokazana. “Resnicam”, ki jih vsiljujejo politične stranke, njihovi voditelji, organizacije civilne družbe in seveda mediji, je skupna zgolj ugotovitev, da v Sloveniji poteka srdit boj za oblast, torej za prevlado bodisi tako imenovane leve ali tako imenovane desne politične opcije. Soočanje med obema poloma se stopnjuje po ostrini in dobiva dramatične razsežnosti, kar potrjuje ugotovitev, da v politiki skoraj nihče ne upošteva omejitev in prepovedi, ki jih navajata parlamentarna demokracija in politični pluralizem. V oddaji Tarča nacionalne televizije so celo zatrjevali, da je vlada med epidemijo novega koronavirusa odločala o tem, kateri varovanci v domovih za starejše bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja in kateri ne. To naj bi bilo označeno na nekih obrazcih in v Tarči je bil zato govor o smrtnih obsodbah ministra za zdravje ali kar celotne vlade nekaterih varovancev v domovih za starejše ljudi. Minister za zdravje dr. Tomaž Gantar in drugi znani zdravniki so navedbe avtorjev oziroma spodbujevalcev Tarče prepričljivo ovrgli in dokazali, da so politično izrabljeni obrazci v resnici bili namenjeni temu, da bi imel zdravnik, ki bi sprejel v obravnavo bolnika z okužbo, na njem napisano vse o njegovem zdravstvenem stanju pred okužbo, na podlagi česar bi se lažje odločil o nadaljevanju zdravljenja.
V Ljubljani in nekaterih drugih krajih se nadaljujejo protesti kolesarjev in tudi pešcev zoper vlado. Na protestu v petek, 5. junija, so protestniki pisali gesla in trditve na pločnikih in cestah, proti zgradbi državnega zbora pa metali igračam podobna papirnata letala. Ponavljali so besedo lopovi in zahtevali odstop vlade z Janezom Janšo na čelu. Akademik dr. Kajetan Gantar je v slovenskem katoliškem tedniku Družina zapisal, “da gre za provokativno kolesarjenje, ob katerem se zastavlja vprašanje, ali naj vlada ulica ali parlament. Kolesarji poskušajo s provokativnimi žvižgi po javnih površinah in pred parlamentarno zgradbo blokirati delo vladnih ustanov, kar naj privede do kaosa. Še bolj izrazito to počne javna TV Slovenija, ki ukrepe vladnih ustanov in služb kritizira in jih omalovažuje, podpira pa kolesarje, ki bojkotirajo higienske predpise. Tudi če bi bilo protestnikov na kolesih res deset tisoč, kot navajajo njim naklonjeni mediji, je to manj kot
odstotek prebivalstva Slovenije. Med kolesarji se pogosto slišijo gromoviti kriki ‘Smrt za janševike’ ali kaj podobnega. Pod to grožnjo se prepoznava najmanj 14 odstotkov volilnih upravičencev, ki jim protestniki grozijo s smrtjo. Skratka, tako pri nekdanjih nacističnih kot pri sedanjih slovenskih kolesarjih’ ne gre samo za enako metodo načrtovanega izsiljevanja, da se zruši zakonita vlada, ampak tudi za
grozljivo sorodno ideologijo zastraševanja in sovraštva”.
Za dopolnitev mnenj in ugotovitev akademika dr. Kajetana Gantarja navajam, kar v novi številki tedenskega magazina Reporter sporoča koordinacija Združeni za Slovenijo. Zatrjuje
namreč, da je peticijo z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore, in taka vlada nas potrebuje, podpisalo že okoli sto tisoč podpornikov sedanje vlade.
Med najbolj pomembnimi dogodki v prejšnjih dneh je bil delovni obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, Luigija Di Maia. S slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem sta se pogovarjala o sproščanju omejitvenih ukrepov pri prehajanju meje med državama, gospodarskem in drugih oblikah sodelovanja in o že dogovorjeni vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti. Slovenski zunanji minister je glede ponovnega odprtja meje z Italijo povedal, da mora Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako zainteresirano državo, v tem primeru Italijo, najprej uvrstiti na tako imenovano varno listo. Zatem lahko vlada mejo odpre za obnovitev prometa. Pogoj je zagotovljena varnost pred novim virusom in okužbo. V Italiji se stanje glede virusa še naprej izboljšuje, zato je Anže Logar pač utemeljeno dejal, “da lahko oba ministra z optimizmom zreta proti 15. juniju, kar je tudi rok za odprtje meja, ki ga je postavila Evropska komisija”.
Med odmevnejšimi dogodki, ki so mu tokrat tudi mediji namenili nekaj pozornosti, je bila obletna spominska maša pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu za žrtve revolucionarnega nasilja, namenjena tudi 75. obletnici množičnih pobojev iz avstrijske Koroške vrnjenih
domobrancev. Po maši in pridigi ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta sta udeležence nagovorila predsednik slovenske države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Oba sta izpostavila pomen enotnosti Slovencev, dosežene v obdobju osamosvajanja, kot koraka na poti k narodni spravi. Dokazali smo, da Slovenci nismo obsojeni na
razkol, temveč da zmoremo enotnost. Državni poglavar je dejal, “da razume bolečino svojcev po vojni pobitih in drugih žrtev revolucionarnega nasilja”, je pa pozval k temu, “da se vživimo tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadene, če se jim odvzame domoljubje in se jih krči samo na politične revolucionarje”. Premier Janez Janša pa meni, “da v Sloveniji sprave še nismo dosegli. Morda jo bomo nekoč v prihodnosti. Besede ‘še premalo so
jih pobili’ ter klici in grožnje s smrtjo so spet postali del našega vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nove normalnosti. Tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane javno grozijo s smrtjo drugorazrednim, je treba zelo jasno povedati, da ne bomo dovolili, da Slovence znova potisnejo v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da jim to ne bo uspelo”.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme