1.123.422 podpisov ni bilo dovolj za evropsko zaščito narodnih manjšin

Piše: Julijan Čavdek

MSPI: Evropska komisija bo ostala križem rok

Prejšnji teden je med organizacijami, ki so izraz narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi, zavladalo veliko razočaranje. Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za vrednote in preglednost Vĕra Jurová je namreč sporočila stališče v zvezi z evropsko državljansko pobudo Minority SafePack (MSPI). Na 22 straneh je komisija v bistvu navedla, da na področju zaščite narodnih in jezikovnih manjšin, ki je v pristojnosti držav članic, ne bo naredila ničesar več, kar je že načelno sprejeto. Evropska državljanska pobuda Minority SafePack je ciljala na konkretno evropsko zaščitno zakonodajo, ki bi narodnim in jezikovnim manjšinam zagotavljala vsaj minimalno enakovredno raven zaščite na celotnem področju Evropske unije.

Glavna pobudnika MSPI sta bila organizacijski odbor, v katerem je Slovence zastopal dr. Valentin Inzko, sicer predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, in mednarodna krovna manjšinska organizacija FUEN (Federal Union of European Nationality), katere člani so tudi Narodni svet koroških Slovencev, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, stranka Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizacij.

Organizacijski odbor je evropsko državljansko pobudo MSPI predstavil Evropski komisiji za registracijo že pred letom 2013. Komisija pa je leta 2013 registracijo MSPI zavrnila. Takrat so pobudniki prijavili odločitev Evropske komisije na Splošno sodišče EU, ki je štiri leta pozneje razsodilo v korist pobudnikov. Zbiranje podpisov se je tako začelo 3. aprila 2017. Zaustavitev MSPI-ja je skušala doseči tudi Romunija, vendar je bil tudi ta poizkus neuspešen.

Zbiranje podpisov za MSPI se je končalo 3. aprila 2018. Zbranih je bilo 1.320.000 podpisov in v kar 11 državah so podpisi dosegli predvideni kvorum, med temi sta bili tudi Italija in Slovenija. Po pregledu podpisov jih je bilo veljavnih 1.123.422. Ta izjemni rezultat je MSPI uvrstil med uspešne državljanske pobude (skupno jih je pet), odkar je Evropska unija uzakonila to neposredno zakonodajno sredstvo. Bil je to izreden uspeh za narodne in jezikovne manjšine v Evropi, ki so končno dobile svoj glas v odnosu do evropskih institucij. V aktivno zbiranje podpisov so se vključili tudi Slovenci v Italiji, glavno operativno vlogo sta pri tem imeli krovni organizaciji SSO in SKGZ.

Mednarodna krovna organizacija FUEN je bila v vsem tem času operativna roka organizacijskega odbora MSPI. Po uspešno končanem zbiranju podpisov je FUEN iskala podporo pri številnih državah članicah. Podporo so prispevale ključne državne ustanove v Nemčiji, Nizozemski, Madžarski, nemških zveznih deželah Schleswig-Holstein, Saški and Brandenburg, Avtonomni pokrajini Bocen-Južna Tirolska ter Frizijski parlament. Podporo MSPI-ju sta izrazila tudi takratni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Dejan Židan in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga je vodil minister Peter Jožef Česnik. Prav tako je široko večinsko podporo MSPI-ju dal Evropski parlament na zasedanju, ki je potekalo 14. decembra 2020. 524 evropskih poslancev od skupnih 694 je izglasovalo resolucijo, s katero so pozvali Evropsko komisijo, naj zakonsko ukrepa na podlagi zahtev MSPI-ja.

Žal, vse to delo ni prepričalo Evropske komisije. Evropski poslanec in predsednik manjšinske krovne organizacije FUEN Loránt Vincze je v svojem tiskovnem sporočilu izjavil, da se prizadevanja niso končala. Po njegovih besedah Evropska komisija ne more spregledati volje tolikšnega števila evropskih državljanov ter volje narodnih in jezikovnih manjšin, ki predstavljajo več kot 50 milijonov ljudi v Evropi. Odločitev Evropske komisije je označil kot odločitev birokratov in ne izvoljenih predstavnikov. “Vemo, da imamo prav, hočemo najboljše za naše manjšinske skupnosti, želimo najboljše za države članice, želimo najboljše za Evropo in rezultatov našega skoraj desetletnega dela nam ne more odvzeti odločitev komisije”, je zatrdil predsednik FUEN.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme