Mirenski Grad naj bo še naprej blagoslov za Primorsko in za vso Slovenijo

Mirenski Grad je pomembno duhovno središče, pravi blagoslov za Primorsko in vso Slovenijo. To je v homiliji med praznično mašo v nedeljo, 15. septembra, ob sklepu letošnje Kvatrnice poudaril kardinal Franc Rode.
Na praznik Žalostne Matere božje, zavetnice priljubljenega svetišča, se je zbralo veliko ljudi, saj je šlo obenem za sklep praznovanj 100. obletnice prihoda lazaristov na Mirenski Grad. Na tem mestu so duhovni sinovi sv. Vincencija Pavelskega, med katere spada tudi kard. Rode, v tem stoletju pustili globoko sled, saj so živeli in delovali “z ljudmi, med ljudmi in za ljudi”, kot lepo piše na priložnostni zloženki. In svoje poslanstvo še vedno opravljajo, saj še naprej nudijo pomoč okoliškim župnikom, skrbijo za dom duhovnih vaj in vodijo duhovne vaje, sprejemajo romarje v svetišču itd. Okrog Gradu so se razvile tudi druge stvarnosti, ki skrbijo za ljudi v stiski oz. na različne načine spodbujajo k osebni rasti in življenju po evangeliju otroke, mlade in družine. Skratka: to je živo središče, s katerim Gospod po lazaristih blagoslavlja širšo Primorsko. Da je res živahno, je pokazalo tudi letošnje praznovanje: v soboto je bila na sporedu večerna mladinska maša, ki so jo oblikovali mladi z Grada v sodelovanju s starejšo skupino Vipavskih tamburašev; po maši so bile procesija z lučkami in pete litanije Matere Božje. Še isti večer so v dvorani Gnidovčevega doma odprli razstave Fotooko mladih, letos posvečeno nebu.
V nedeljo popoldne se je slavje začelo po litanijah Matere Božje. Posebnega gosta kardinala Franca Rodeta, zastopnika generalnega superiorja Misijonske družbe p. Giuseppeja Turatija, vizitatorja slovenske province Misijonske družbe p. Pavleta Novaka, več kot dvajset somaševalcev “od blizu in daleč”, sestre usmiljenke in druge številne zbrane vernike je na začetku mašnega slavja prisrčno pozdravil superior p. Jože Župančič, ki je vse navzoče tudi povabil, da bi se Gospodu zahvalili za okroglo obletnico. To je polna cerkev storila tudi s čudovitim ljudskim petjem, ki ga je na koru vodil Andrej Budin ob orglanju Gregorja Klančiča.
Kardinal je prvi del homilije posvetil krajšemu razmišljanju o Marijinem “nenavadnem” življenju. Krščansko ljudstvo je v njej videlo zlasti ženo bolečin, saj je šla skozi različne boleče trenutke, silno trpljenje. Zvesto je vztrajala s svojim Sinom do križa, pod katerim je stala v globokem sočutju z Njim in se pridružila Njegovi daritvi. Z vsem svojim življenjem nam je Marija zgled vere in predanosti Bogu. V svojem vsakdanjem življenju je znala razbrati znamenja, ki ji jih je Bog pošiljal in s katerimi jo je vabil k popolnemu darovanju njenega življenja. “Marija je žena, ki je vse svoje sposobnosti ljubezni posvetila Bogu”. V drugem delu homilije pa se je kard. Rode spomnil “pomembnega dogodka za Mirenski Grad in okolico, pa tudi, širše, za vso Primorsko”. Pred sto leti so se namreč misijonarji lazaristi naselili na Gradu in prevzeli romarsko cerkev Žalostne Matere božje. To se je zgodilo 17. decembra 1913. Kraj je tedaj že imel “dolgo in bogato zgodovino”. Cerkev je tam stala že v drugi polovici 15. stol.; v 18. stoletju so se na griču zadrževali puščavniki, ki so sprejemali romarje in oznanjali Božjo besedo. Leta 1862 je župnik Janez Eleršič začel z gradnjo večje cerkve, ki bi mogla sprejeti množice romarjev. Mogočna Marijina cerkev z dvema zvonikoma je šla skozi dve svetovni vojni: v prvi je bila povsem porušena, v drugi močno poškodovana, a obakrat so jo “ljudje pridnih rok in zvestih src” ponovno zgradili in popravili, tako da danes, prenovljena in lepo okrašena, še naprej služi svojemu namenu.
Če so lazaristi v prvem obdobju predvsem duhovno oskrbovali romarje, “je od srede 60. let prejšnjega stoletja Mirenski Grad postal eno prvih duhovnih središč v tedanji socialistični Sloveniji”; tam so se vrstile in se še vrstijo duhovne vaje za duhovnike in vernike vseh vrst, tam so že nekaj desetletij katehetski in pastoralni tečaji, tam je našla svoj sedež Skupnost Betlehem itd. “Vsa ta razvejena dejavnost se nadaljuje – hvala Bogu – tudi danes”. To močno duhovno središče, ki širi glas o Mirenskem Gradu po vsej Sloveniji in onkraj, se dopolnjuje z nečim, “kar je neskončno dragoceno za Mirenski Grad in za Cerkev”: Grad je že sto let kraj vzornega življenja skupnosti duhovnikov in bratov, ki v molitvi, delu in potrpljenju dajejo zgled prave evangeljske skupnosti, je še dejal kard. Rode, ki je naštel imena nekaterih sobratov, “ki so ostali v pobožnem spominu Mirencev”. To so bili “svetniški duhovniki”, ki so ponižno in brez hrupa v globoki povezanosti z Bogom živeli po evangeliju in Zanj pričevali pred romarji in domačini, skupaj z brati in laiki, ki so na tem griču garali, molili in se žrtvovali za Cerkev. Če pomislimo, da se je ta pobožna srenja po drugi svetovni vojni pomnožila še s skupnostjo sester usmiljenk, “potem lahko rečemo, da je bil Mirenski Grad blagoslov za Primorsko in za vso Slovenijo”. Naj v novih časih in v spremenjenih razmerah ostane to tudi v prihodnje!
Po maši se je praznovanje nadaljevalo pred cerkvijo ob radoživem petju in slastnih palačinkah.
Danijel D.

Kard. Franc Rode na Kvatrnici na Mirenskem Gradu

Preberi tudi

Trije modri in stik planetov

Kristjani in družba

Velika sobota 2021

Kristjani in družba

Velika sobota 2021

03.04.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme