Irena Novak Popov, ur.: Antologija slo­ven­skih pesnic 3.  Ljubljana: Založba Tuma 2007.
Končno je luč sveta zagledal tudi tretji del Antologije slovenskih pesnic, ki prinaša lir­ske zapise ženskih ustvarjalk od leta 1981 do 2000.

Urednica Irena Novak Popov je s sode­lo­vanjem študentk in študentov Oddelka za slo­ve­nistiko Filozofske fakultete v Ljubljani zbrala po­datke in tekste kar 63 avtoric, ki so sooblikovale slovensko poezijo v zadnjem dvajsetletju in tako zaključila urejeno celoto, ki v treh knjigah pri­ka­zuje slovensko žensko pesniško ustvarjanje od polovice 19. stoletja do preloma v tretje tisočletje.
Avtorice, ki jih tretji del antologije, objavlja se­stav­ljajo številen korpus. Naj navedemo vsaj njihova imena, če se že pri vsaki ne moremo po­drobneje ustaviti.
Mila Kačič, Asta Znidarčič, Minka Korenčan, Pav­la Gruden, Dolores M. Terseglav, Alenka Glazer, Gitica Jakopin, Asta Malavašič, Neža Maurer, Sa­ša Vegri, Marica Škorjanec, Milena Merlak De­te­la, Cilka Žagar, Irena Žerjal, Lenča Ferenčak, Eri­ka Vouk, Klavdija Vončina, Antonija Baksa, Ma­rina Bahovec, Berta Bojetu-Boeta, Alferija Bržan, Mihaela Hojnik, Maruša Krese, Anica Perpar, Tatja­na Pregl Kobe, Gor­dana Kunaver, Mojca Seliškar, Silvana Paletti, Danijela Hliš, Danica Kri­žanič Müller, Meta Kušar, Bina Štampe Žmavc, Zlatka Obed (ki je navedena še s poita­li­jan­čenim priimkom Obid), Bogdana Namestnik, Alen­ka Rebula Tuta, Ifigenija Simonović, Irena Zor­ko Novak, Sonja Votolen, Vera Pejović, Vesna Fur­lanič Va­len­tinčič, Maja Razboršek, Ines Cer­gol, Alenka Jensterle Doležal, Jožica Čertov, Vanja Strle, Miša Shaker, Maja Haderlap, Maja Vidmar, Vida Mokrin Pauer, Tatjana Soldo, Barbara Ko­run, Barbara Simoniti, Vita Žerjal Pavlin, Cvetka Li­puš, Nataša Velikonja, Vladimira Rejc, Mag­da­lena Svetina Terčon, Taja Kramberger, Lucija Stu­­pica, Petra Kolmančič, Stanka Hrastelj, Jana Putrle in Katja Plut odpirajo pesniške svetove, ki so dokaj različni od njihovih “moških kole­gov”. Več­krat smo omenili, da je “ženska” poe­zi­ja z “moško” komplementarna in dopolnjuje vé­denje o slovenskem pesniškem literarnem kanonu.
Cilj urednice in njenega dela je namreč novo bra­­nje slovenskega pesniškega kanona, ki upo­števa tudi doslej bolj skrito, a na srečo tudi ve­dno bolj uve­ljavljeno “žensko” pesniško ust­var­janje.
Poezija z ženske strani je vgrajena v zanimiv mo­del koncepcije sveta, ki teži k prikazovanju nje­go­vih kompliciranih odnosov. Ženske se bolj po­globijo v stvari, ki jih opisujejo, in so manj filo­zof­sko obremenjene. Iščejo globino čustvo­va­nja, vča­sih so celo zelo konkretne, kar dokazuje ome­njeno trditev, da je literarna zgodovina (in s tem tudi poezija) gledana z ženske strani za­go­tovo drugačna. Slogi, tokovi in ustvarjalne silnice so nekoliko bolj zame­gljene, ne pa manj prepričljive. Obrobna vloga, ki jo je imela ženska ustvarjalnost vseskozi do danes, ko se zadeve nekoliko bolj bistrijo in imajo pesnice svoje pomembno mesto v slovenski (in svetovni) knji­ževnosti, počasi raz­pada in na srečo so mnoge izmed avtoric v anto­logiji že jasno zasidrane v kanonu slovenske poezije.
Antologija obravnava celotno slovensko oze­meljsko in duhovno sfero, saj najdemo v njej veliko avtoric, ki izhajajo iz slovenskega obrobja in (nekdanjih) zamejstev.
Celovitost tega dela je torej porok, da z “žen­sko” poezijo se gre nujno še naprej ukvarjati, tu­di študijsko, saj priča o “zamolčani polovici” slo­venske ustvarjalnosti, ki pa ima še danes bral­cu marsikaj povedati, ker govori o zatiranju, pre­hajanju stereotipov in iskanju neza­zna­mo­vanih, a varnih poti, v življenju in literaturi.
S to dragoceno publikacijo je tako zaključen pregled prispevka ženske k slovenski poeziji.
Kaj lahko najdemo v njej?
Čustvenost, iskrenost, mitologijo, naprednost, drzno metaforo, nežnost, strast, materinstvo, ženskost, vrednote, iskanje, tolažbo, glasbo, literaturo, pot, modrost, ironijo, tragičnost, neuslišanost, beg, vrnitev, dvojino, dvom, negotovost, vero, zamaknjenje, dramatičnost, minevanje, hrepenenje, tesnobo, prepričanost, vztrajanje, žalost, smeh, jok, trdoto, mehkobo, predanost.