V Narodni galeriji v zadnjih letih vrata odpirajo tudi arhitekturnim razstavam.

Tokrat gostijo razstavo arhitekta Borisa Podrecce, ki je, kot je po poročanju Slovenske tiskovne agencije na novinarski konferenci minuli teden dejal umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek, arhitekt z več domovinami. Razstavo, na kateri je predstavljenih 80 Podreccovih del, so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli v četrtek, 11. t. m.
Narodna galerija je v zadnjih letih imela v gosteh razstave Jožeta Plečnika, brazilskega arhitekta Oscarja Niemeyerja, nemškega arhitekta Ericha Mendelsohna in razstavo sodobne bavarske arhitekture, sedaj pa je na vrsti Boris Podrecca, je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. Opus arhitekta je označila kot izjemnega in opomnila, da ima arhitekt Podrecca gradbišča trenutno odprta v kar osmih državah po svetu. Poleg tega je Boris Podrecca izjemno senzibilen postavljalec razstav in stalnih zbirk v muzejih po svetu, je še dodala. Boris Podrecca pa je na tiskovni konferenci pojasnil, da gre za potujočo razstavo. Sestavljajo jo panoji iz polimerov z njegovimi arhitekturami. Panoje je po koncu razstave mogoče preprosto zviti. Razstava je že bila postavljena na Dunaju in v Beogradu, po Ljubljani bo gostovala še v Milanu in Berlinu. Posebnost razstave je, da je v vsakem mestu, kjer se ustavi, na njej predstavljenih štiri do šest novih del. V Ljubljani je razstavljenih skupaj 80 del, od tega 12 iz Slovenije. Razstavljenih je tudi 15 maket in nekaj risb. Kot je o njih dejal Podrecca, je v Ljubljani prvič v življenju razstavil “nekaj iz svojega umetniškega dela, ki ga sicer skriva”.
Arhitekta in njegovo delo je predstavil Damjan Prelovšek, ki je prispeval tudi enega od spremnih besedil v razstavnem katalogu, drugega je napisal arhitekt Aleš Vodopivec. Boris Podrecca, rojen v Beogradu, je krajši čas preživel v Ljubljani, nato živel Trstu ter šel zatem na Dunaj. Poznavanje slovanskega, germanskega in romanskega sveta mu je pomagalo, da se je uveljavil v Evropi, meni Prelovšek, ki Podrecco postavlja ob bok arhitektom, kot so Maks Fabiani, Jože Plečnik in Edvard Ravnikar. Sicer pa je Boris Podrecca arhitekt Evrope. Čeprav je delal tudi, denimo, na Kitajskem in v ZDA, pa je Evropa “njegov prostor, v katerem lahko živi in kjer lahko v svojem delu združi veselje do Mediterana s tem, česar se je naučil na Dunaju”, še meni Prelovšek. Na Dunaju je bil Podrecca eden prvih arhitektov, ki so se ukvarjali s tradicijo dunajske moderne od Semperja in Wagnerja naprej, preko njiju pa je tudi prišel do Plečnika in Fabianija. Podreccova arhitektura nima ambicij, da bi bila projekt zvezdniškega arhitekta, ampak je to arhitektura, ki ima globlje vrednote in v kateri je v vsaki podrobnosti mogoče najti zanimivo temo. Podrecco zanima vse. Ima široko humanistično ozadje, brez katerega njegova arhitektura ne more obstajati in to je tudi tisto, kar jo loči od del drugih arhitektov, trdi Prelovšek. Ta Podrecco vidi tudi kot zadnjega v vrsti klasičnih arhitektov - kot je bil npr. Le Corbusier - ki so se veliko ukvarjali z različnimi kulturnimi vsebinami in preko tega prišli do arhitekture.
Danes ima Boris Podrecca ateljeja na Dunaju in v Benetkah. V prvem ima več kot 30 sodelavcev, v Benetkah pa je sodelavcev 15. Med zadnjimi projekti, s katerimi se ukvarja, je tudi slovenski paviljon za EXPO v Šanghaju. Podreccova razstava v Narodni galeriji bo odprta do 2. maja.