Pozdravljeni, drage bralke in bralci!
Nič osebnega, a zato toliko bolj osebno.
A vse za naš tednik Novi glas.
Če imate kako idejo, kritiko, pobudo, na plan z besedo!
Tu sem, da odgovarjam, ne nazadnje zato, ker sem odgovorni urednik, predvsem pa zato, da bo naš Novi glas vsebinsko bogatejši in bo odraz tudi vaših želja in predlogov.
Čakam vas torej in čakamo Vas vsi v uredništvu!
Ciaoooo! Trenutno še nobene kritike, ampak samo pohvala! Med drugim, ne vem, če poslušaš Radiaktivni val ali ne, vsekakor vedi, da občasno voditelji oddaje izberejo za izjavo tedna tudi kak stavek iz tvojih uvodnikov in ponavadi poslušalci takoj ugotovijo avtorja izjave. Kar še dodatno pomeni, da bralci radi berejo tvoje uvodnike. Jaz tudi! Kar tako naprej!
Hvala, Jadranka, je pa lepo, da se bomo odslej brali.
Za Radioaktivni val sem slišal, da me oponašajo, a žal nisem še uspel slišati, enkrat sem jim po telefonu zapel neko pesem.
Lepo, vsaj da se Novi glas in glas o njem širi!
Hvala, Jadranka, in še kaj napiši!
Dragi Jurij,
Novi glas je krasen tednik v vseh svojih aspektih. To kar najbolj cenim v Novem glasu je velik poudarek, ki ga tednik daje na splošno socialnim temam.
Bistveno je, da mediji, o kateremkoli mediju že govorimo, naj bo to dnevnik, tednik, revija ali televizija, dajejo bralcem, predvsem mladim bralcem, možnost, da se zaustavijo in razmišljajo o temah, ki zadevajo problematike, prisotne v naši strogo individualistični in potrošniški družbi. Človek kot tudi politika naše družbe morata absolutno razvijati smisel za kooperacijo, za sodelovanje tako da preko medsebojnega kooperiranja skušamo na vse možne etične načine rešiti hude problematike mladih in manj mladih pripadnikov naše družbe.
Novi glas mi daje mnogo iztočnic za razmišljanje v to smer. In zato sem vam vsem zelo hvaležna. Iskrene čestitke tebi Jurij ter vsem časnikarjem, tvojim sodelavcem!
Draga Elena, hvala za iskrene in tople besede, še kaj se oglasi in še kaj lepega nam napiši.
Socialna tematika je bila že od nekdaj zapisana v DNA tako Novega lista kot Katoliškega glasa, iz katerih je nastal Novi glas, mi pa nadaljujemo s tem, da vsaj skušamo opozarjati na krivice, ki se danes dogajajo pri nas in v svetu. Prav sodobna družba, ki prisega samo na denar in uspeh za vsako ceno, predvsem pa na zunanji videz, nevarno potiska ob rob, na rob in čez rob dostojnega življenja socialno šibkejše sloje. Prav je, da se o tem govori.
Lepo pozdravljen, dragi Jurij,
najprej izkrena hvala za tvoje in vaše delo. Hvaležen sem, da verske teme v teh letih niso izpadle iz ponudbe Novega glasa.
Predstvaljam si, da kot tednik ni enostavno izbrati kaj objaviti in kaj ne, ko je določena tema ali novica že šla skozi dnevni tisk. Kar bi si želel, a ne vem kako je to izvedljivo (je tudi vprašanje osebja), da bi določene teme bolj poglobili, tudi arhivsko obdelali. Primer Zveze Slovencev: kaj so v zadnjih letih govorili in pisali o tem? Ali ko se govori o vplinjevalniku ali sežigalnici ali o odpadkih v Campaniji: statistike o odpadkih, primerjava s Slovenijo, primerjava z Avstijo, kako so določene zadeve rešili drugod.
V tej luči: Naprej tako!
Lp
Dragi Henk,
hvala za Tvoji pismi, tudi zato, ker se zadnje čase ne javi prav veliko ljudi, a bi bilo lepo, če bi se jih še več.
Glede verskih tem predvsem to, da moramo z njimi nadaljevati, ker drugače obstoj samega Novega glasa nima smisla, saj imamo v same temelje položene tri obveze, in sicer zavezo slovenstvu, demokraciji in svobodi ter seveda krščanstvu.
Pa tudi sicer sem bil pred časom vesel, ko je msgr. Evgen Ravignani, tržaški škof, ki spremlja naš tednik, pravilno ugotovil, da ne gre samo za pisanje o veri, ampak da se v našem tedniku pozna, da ga pišemo tako, da je v njem razvidno, da smo kristjani, saj je namreč znano, da o veri in nas kristjanih pišejo tudi drugi in včasih še veliko bolje kot mi sami!
Pri tedniku pa je tudi tako, da nikdar ne veš, kaj bi objavil, ker te navadno vedno pokosi novica, ki jo objavi najprej televizija, radio, dnevno časopisje, samih komentarjev v naš tednik pa tudi ne gre pisati.
Dober dan, Jurij,
neka oseba je izrazila bojazen, da obstaja neka crna lista oseb, katere se enostavno ne objavi, ce pisejo kaj pametnega ali kaj manj pametnega. Baje da ta lista je “skupna” tako za Novi glas kot za Primorski dnevnik.
So pa osebe, ki po mojem mnenju lahko objavijo vsako stvar, naj si bo neumna ali pametna.
Mene zanima predvsem prva stvar: obstaja taka crna lista? Je lista, ce obstaja, pod vplivom tudi italijanskih krogov, mar digosa?
Zivijo.
Dragi Marko, pišem Ti kar od doma, kamor sem bil prišel pred kratkim, ker smo pravkar končali zadnjo številko, ki jo je Danijel že dal, seveda ne v celoti, na splet, kot si najbrž že videl! Kot vidiš, doma ne morem brez Novega glasa in elektronske pošte niti.
Sedaj pa k Tvojim vprašanjem, ki se večkrat pojavljajo pri nas, kjer se vse preveč govori po hodnikih in premalo jasno in glasno, predvsem pa iskreno in resnicoljubno v javnosti, sicer bi takih vprašanj ne bilo. Vsaj zame to velja in zato vedi, da Ti bom odgovoril iskreno in tako, kot vedno pišem, pošteno in jasno, brez dlak na jeziku.
Za tako črno listo sam ne vem, da bi obstajala; če obstaja, to ne velja za Novi glas, zares ne, ker sem sam hodil v dobro šolo dveh velikih časnikarjev, in sicer neposredno v šolo dr. Draga Legiše, ki je bil trd učitelj, a pošten, in, posredno, v šolo slovitega Indra Montanellija, ki je pisal včasih tudi tako, kakor meni ni bilo všeč, a je bil resnicoljuben, predvsem pa pošten. Zatorej odločno in jasno: Mi, v uredništvu Novega glasa namreč, take liste nimamo in je ne poznamo, kar pa seveda še ne pomeni, da objavimo vse, kar dobimo, predvsem pa ne takih zapisov, ki blatijo ljudi, ki so neprimerni za objavo, seveda po naši presoji, kot tudi ne objavljamo in ne bomo, vsaj dokler sem sam odgovorni urednik, anonimnih pisem in natolcevanj, ki jih je zadnje čase manj, kot jih je bilo nekoč.
Ker poznam odgovornega urednika Duška Udoviča, s katerim prijateljujeva še iz časov, ko je trdno stala železna zavesa, si drznem reči, da tudi on ne pozna take liste. A sem prepričan, da bi Ti odgovoril enako, če bi le imel odprto tribuno na internetu, kot jo ima Novi glas.
Da so osebe, ki se večkrat pojavljajo s takimi in drugačnimi zapisi v zamejskih medijih, in ne samo zamejskih, je res; da pišejo-pišemo kdaj pa kdaj tudi kako neumnost, je tudi res, a dejstvo je, da se objavi tisto, kar je napisano, in ne tistega, česar nihče ni napisal, pa čeprav si je pri sebi mislil, da bi lahko napisal. Prepričan sem, da je danes medijski svet v zamejstvu že dovolj odprt, da se lahko pogovarjamo, včasih se še preveč, kot pišem v tokratnem uvodniku.
Glede dogovarjanja s Primorskim dnevnikom samo to: med kolegi obstaja neka lojalnost, včasih pride tudi do kakih nesrečnih zdrsov in polemik, glej zadnje volitve!, a mislim, da se odločno PREMALO pogovarjamo, predvsem zato, ker smo si različni, mi smo tednik, PD je dnevnik in nimamo niti veliko časa. Če pa kolega vpraša za kakšno informacijo, sem vedno na voljo in tako tudi moja dva kolega iz uredništva Novega glasa. To je to.
Sedaj pa k temu kočljivemu vprašanju, če smo pod vplivom italijanskih krogov, celo digosa.
Seveda smo pod vplivom italijanske družbe, ker v njej živimo, ker v Italiji plačujemo davke, a sam sem prepričan, da ti kaj več skorajda ne morem povedati o teh vplivih. Edine institucionalne stike imam na kakem sprejemu in še tja nisem ravno veliko vabljen, za digos pa vem, da obstaja, da bi ti pa lahko povedal, kdo ga vodi, kdo je član itd. Ti ne morem, ker nikogar iz tega varnostnega organa ne poznam, vsaj nihče se mi ni tako predstavil.
In se vračam k Montanelliju, ki je o tajnih službah nekoč dejal, da morajo obstajati in morajo delati, če hoče država dobro uspevati, da pa je z njimi tako, kot je s tistimi, ki čistijo greznice: da zato, ker čistijo greznice, ne morejo dišati po parfumu Chanel 5, ampak dišijo po tistem, kar je ponavadi v greznici. To o parfumu Chanel 5 sem dodal sam, ker imam rad spomin na Marylin, ki je hodila spat oblečena samo v par kapljic tega slovitega parfema.
Tako.
Še nekaj: sam sem pred leti bil deležen nesramnih podtikanj, ki me še danes bolijo, in sicer so nekateri krogi v zamejstvu podtikali, da naj bi bil zvest sodelavec zloglasne Udbe, kar pa nikdar nisem bil. Pa nisem noben heroj, le sodelavec Udbe nisem bil. In zato vem, kako grdo je, ko se te stvari okrog govorijo.
Zato kratko in jasno za zaključek: spiska ni, nobeni krogi ne vplivajo na nas, digosa ne poznamo.
Lep pozdrav in še kaj se javi!
Jurij
Mah, Primorski dnevnik je marsikdaj cenzuriral tudi taka pisma, ki niso bila žaljiva, a so pač bila nesprejemljiva za politiko na Montecchijevi.
Pa ne le to: tudi svoje novinarje (Kemperle npr) in sodelavce cenzurira. Spet ne zato, ker bi pisali žaljivo ali neprimerno, ampak ker ne pišejo kot nekateri hočejo.
Montanelli bi se na Montecchijevi prijel za glavo. Biagi pa bi na Novem glasu pogrešal nekaj več člankov o veri - človeka v boljše življenje - nekateri verski članki (procesije, pobude Kat.prosvete) pa bi se mu zdeli odveč.
Tončko, omejil se bom na Novi glas.
Pošlji kaj o veri, bomo radi objavili, kaj takega, da nas bo vse peljalo v boljše življenje!
Smo takih zapisov vsi potrebni, zares!
Glede procesij in Kat. prosvete: veliko ljudi hodi v procesijah in nekaj jih tudi deluje v okviru Kat. prosvete. Skušamo imeti vsega malo, morda grešimo v tem. Bomo pa objavili vse zapise, ki so dobri!
Hvala za javljanje, se bomo potrudili, da bomo izboljšali NG, tudi ta pisma nam pomagajo. Glede pisanja duhovnikov pa to: hvaležen sem vsem tistim duhovnikom, med njimi je na prvem mestu g. Viljem Žerjal, takoj za njim g. Kodelja, če se omejim samo na njiju, ki si vzamejo čas, da napišejo kaj lepega. Žal jih je malo. G. Zvone Štrubelj, ki je bil dolga leta naš sodelavec, sedaj redno piše za Družino, drugih pa skorajda ni.
To je to.
Na nas je, da pišemo o tem!
Hvala in še kaj se javi!
Jurij
Sposstovani! Lepa ta zamisel, mislim na slikco, kjer zgledass kot neke vrste “uomo ragno”; ne poznam slovenskega izraza, zzal. CCe mi dovoliss asociacijo, ti zzelim, da bi preko svojega pisanja odpravil marsikatero “paljccevino,” ki obstaja v sklopu slovenske manjssine.
En “mandi” iz Vidma. (prejssnji dan so mi povedali, iz katerih besed izhaja ta pozdrav nassih zahodnih sosedov in sem bil prijetno preseneccen)
M.
Hej, Matej!
Lepo pozdravljen. Hvala, da si se oglasil.
Ja, izraz za besedo spiderman, uomo ragno, naj bi bil človek pajek, od tod tudi igra besed in mojega priimka. Znano je tudi, da na Vipavskem pajku rečemo paljk, kar tudi veliko pove.
Pajčevin je dosti, včasih preveč. Sam sem vesel že, če se lahko sproščeno pogovarjamo, kot se sedaj s tabo jaz, ko sem ravnokar prišel s koncerta na meji, na skupnem trgu obeh Goric, ki mu Goričani rečejo kar Transalpina, v Novi Gorici poskušajo s Trgom Evrope, dejstvo pa je, da je sodelovanje na tem malem trgu tako, da še skupnega imena nima.
Pa mi tudi koncert ni bil kdo ve kako všeč, Nomadi me niso nikoli navdušili, žal, ker sem videl, da je precej ljudi uživalo, mladi pa itak pridejo zraven zato, ker se nekaj dogaja. Avtomobile sem zamudil, ker sem bil prej na sprejemu v Devinu, vsakoletnem sprejemu ob slovenskem Dnevu državnosti. Letos se je poslovil generalni konzul RS Jože Šušmelj, čakamo novega.
Nič posebnega torej, življenje gre naprej!
Napiši mi, kakšno razlago so ti dali za mandi!
Ej ti se pritozujes nad ne-sodelovanjem Gorice-Nove Gorice, a na Trzasskem sse tega nimamo. Vess za koliko evrov je predstavila lani oBccina trst cezmejnih projektov? Menda za 70 tisoc evrov. Obcina Zgonik pa za 1 milijon evrov. Sam vess zakaj: se bojijo gospodarsko-pristaniske
“obkolitve” Slovanov.
Mandi - so mi dejali na nefurlanskem ozemlju, v bizjakeriji, v Trzicu, in zato ne vem koliko odgovarja resnici - pomeni “mani di Dio” (”smo v rokah Boga”), tako nekako. Ti ki zivis v pravem furlanskem okolju Basse, v tretjem Ogleju (spominja na prvi, drugi, tretji Rim…), odgovarja resnici?
A propo, pred nedavnim sem slisal v slov. televizijskem dnevniku rai Fjk,
(nomina sunt odiosa), da je bil Oglej staro rimsko naselje. Povej jim, cce imass stike z njimi, da je bilo drugo najveccje mesto (za Rimom) cesarstva, z nekaj stotisoc prebivalci.
Oprosti, Matej, a sem pozen z odgovorm: vročina, izjemno lepa predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča sinoči v centru Bratuž mi je tudi vzela nekaj moči, a vseeno danes odgovarjam pred neko sejo, ki jih je pri nas že itak odločno preveč.
naj Ti povem, da je kar v redu tisto, kar so povedali o furlčanskem pozdreavu mandi, sicer pa si lahko še ogledaš razlago na Wikipedii, ni daleč od resnice.
Ja, Oglej pa naselje…. Je dobra, ne?
Bom povedal, da mi bodo oni povedali kaj nazaj.
O sodelovanju Trsta s Koprom in okolico je bilo povedanega dovolj, sedanja uprava se obrača ponovno daleč stran od “slovanske drhali”, kar bo seveda imelo dolgoročne posledice za ves Trst, škoda.
Tudi tu v Gorici je tako, kot je, mesto umira, a smo Slovenci še dejavni in aktivni, problem bo v tem, da se bodo tudi v prihodnje naši otroci izseljevali iz tega prostora, ker bodo šli iskat kruh drugam, ko ga pa doma ne bodo dobili!
A življenje, vsaj v središču mesta, je lepo, ker Slovenci govorimo v javnosti materinščino povsod in nas sprejemajo kot take. Ko boš prišel kaj v Gorico, nas obišči v uredništvu, boš sam videl v baru Pace, ki je čez cesto, kaj pomeni multikulturnost mesta: govorimo slovensko, furlansko, italijansko, govorijo pa tudi srbsko,m hrvaško, albansko in zadnje čase vse bolj tudi enega od številnih kiutajskih jezikov. Lepo.
Škoda je le, ker mesto kot struktura pšropada in najboljši mladi odhajajo proč, stran.
Veš, matej, da je že veliko ljudi iz Gorice, ki dela v bližnji Sloveniji?
Kdo bi si mislil!
Pozdrav in piši še kaj!
Hvala za misel o Zgoniku, bomo kaj pisali o tem!
Jurij
Živijo Jurij,
izbrisali ste nekatere teme iz bloga.
Ali je bloga kmalu konec?
Kaj nam to pokaže … da mogoče vse to besedičenje o Zvezi je konec, ker se ljudje itak ne pogovarjajo, niti ne več na anonimnem blogu?
Lp
Hej, Henk!
Ne gre za to, da bi kaj ukinjali, le Danijel, ki skrbi za blog in te digitalne vragolije, je ugotovil, da v nekatere bloge ni vstopal nihče in je zato nekatere združil v iste sklope, poglej in poreveri, boš videl, da je tako.
Je pa res, da Zveza zadnje čase nikogar nič ne briga, če pa koga briga, je to samo zato, da si nabira take ali drugačne politične točke. Škoda, ker do resne razprave v naši skupnosti ni prišlo, najbrž zato ne, ker je nihče noče, sotto, sotto, bi rekli naši prijatelji.
Sam bi si želele razpravo na določenem nivoju, ki je pa ni. Niti nivoja ne, da se razumeva!
Še nekaj: Tako pozno Ti odgovarjam, dragi henk, ker sem bil zares zaseden, včeraj v DZ RS poslušal o tem, kako se je reševalo neko ameriško pleme in stare štorije na srečanju za Slovence, nato v NGo o tem, kako morajo mladi rešit svet, piu’ o meno, tam je namreč Draga mladih. Zvečer sem napisal še za STA vest o Dragi mladih, del te vesti, skoraj celo, si lahko prebral danes v PD-ju. In danes sem tu, sedaj grem naprej v NGo na Drago mladih pogledat, kaj bodo tam djali.
Piši še kaj!
Jurij
Dragi Jurij,
naj ne stojijo samo na naših knjižnih policah knjige naših založb, se Vam ne zdi???!!! Važno je, da skrbimo tudi zato, da stojijo knjige naših avtorjev in naših založb na policah oddaljenih knjižnic v Evropi in, zakaj ne, tudi izven Evrope, kjer jih lahko prelistajo in preberejo bodisi Slovenke in Slovenci, ki živijo daleč od našega prostora, bodisi Neslovenke in Neslovenci, ki se enostavno zanimajo za slovenski jezik in književnost. Morda to naj bi veljalo tudi za “Novi glas”, ali ne?
Draga Elena,
hvala za iskrene misli, kot so vse, ki jih napišete, rečete na glas.
Seveda bi si sam želel, da bi naše knjige šle med ljudi, da bi jih bralki, predvsem naši sosedje Italijani, ki tako malo vedo o nas, pa čeprav imajo na razpolago skoraj dvesto knbjižnih naslovov slovenskih avtorjev prevedenih v Montalejev jezik!
Problem pa je tudi širši, saj vse manj beremo vsi po vrsti, predvem pa mladi malo berejo, vedno manj berejo, kar se pozna tako pri padanju naklade VSEH časnikov, kot tudi pri knjigah, ki jih je danes neizmerno več, kot jih je bilo nekoč, a je vprašanje, kaj se z njimi zgodi.
Primer Borisa Pahorja je seveda izjema, svetla izjema, ki kaže seveda tudi na to, da je čas tisti, ki včasih, zares samo včasih in ne vedno, popravi krivice!
Seveda je treba vztrajati, vedno vztrajati. Dejstvo je, da bomo kot narodna skupnost obstali samo do takrat, dokler boimo izdajali slovenske knjige pri nas, jih seveda pisali in izdajali, a pri nas!
Ker je tega zaenkrat še dovolj, bodimo zadovoljni.
Ker sam pišem pesmi, vem, da zelo malo ljudi bere pesmi, da jih je težko izdati, kot tudi vem, da dejansko nikogar nič ne briga, če se pri nas kaj svežega in dobvrega izda, vsaj tistih, ki imajo po dolžnosti opravka s knjigami ne briga nič!
Ne, predragi Jurij, obstajajo osebe, ki poznajo in berejo našo književnost, in še kako!!! Seveda ne moremo zahtevati, da bi vsem bila všeč naša književnost; ali je sploh važno vedeti koliko je bralcev, ki se ukvarja z branjem naših avtorjev in Vaših krasnih poezij? Moja prijateljica iz Neaplja, na primer, izredno ceni in ljubi Vašo liriko!!! pošiljam ji ob priložnosti knjige naših avtorjev; predstavimo knjigo slovenskih avtorjev v italijanskem okolju in izrecno za italijansko publiko!!! In to ne sporadično, ampak redno, sistematično! Ne? prijetno se imejte, najlepše pozdrave in objem.
Prav danes sem bil v Ljubljani, draga Elena, za intervju, ki ga bomo objavili prihodnji teden. Pred slovenskim parlamentom sem naključno, če naključja seveda sploh obstajajo!, srečal pisatelja Sergeja Verča, s katerim prijateljujeva že desetletja, se nisva že dolgo videla. Povedal mi je, da bo v kratkem izšel v Ljubljani njegov novi roman. Lepo, kajne?
Prijazen pozdrav!
Jurij
Seveda, prekrasno Jurij!!! Zelo sem na to ponosna.
Sergej Verč - tudi v kolikor ljubi in ceni Daria Foja ter Luigija Pirandella - ni mogel ne razviti velike književnosti. Njegova književnost je velika, ker v svojih delih Sergej Verč zna obravnavati aspekte našega slovenstva zelo pogumno kritično.
Biti pogumno kritični je velika vrednota za naše slovenstvo in vsekakor biti pogumno kritični je vsesplošno veljavna velika človeška vrednota. Kajti vsebuje stremljenje po spremembi, ki je bistveno za naš ne samo slovenski, temveč vsečloveški razvoj in obstoj.
Tudi Vam, dragi Jurij, prijazen pozdrav!
Elena
Hvala za prijazne besede, draga gospa Elena, še bolj pa zato, ker poznate Verča in njegova dela. Sam ga tudi rad berem! Sicer pa sem vesel vsake nove knjige!
Prijazen pozdrav!
Jurij
Živio Jurij,
dovoli mi, da preko tvojega bloga izrazim svojo neizmerno hvaležnost gospodu Branku Černicu zaradi njegove prijaznosti, ki jo je tako iskreno in spontano dokazal ob nevšečnosti, ki sem jo ob svečanosti bazoviških junakov doživela s svojo prijateljico.
Prisrčna hvala, gospod Černic!!!
Objem,
Elena
pizza (ali pica) je lahko dobra v Italiji, odlična v Sloveniji; v Helsinki na Finskem sem osebno pojedla pico, ki je bila nekaj edinstvenega!!!
kaj misliš ti Jurij??? Peter Szabo ni tega mnenja
pozdrav
Dober dan, Jurij,
predlagam temo za blog (in nekako me čudi, da nihče to ni še predlagal):
Naša šola.
V naših šolah se je začel znova pouk, ministrica je podpisala nekatere posege v javno šolstvo - menim, da so nove teme lahko zanimive za razpravo. “Stare” teme pa tudi niso od muh, kajti spraševati se moramo, tako kot pametni ljudje trdijo, da je zaščita (oz. izvajanje zaščitnega zakona) odvisna od nas samih, če ni tudi ohranitev slovenske šole odvisna od nas samih? Sprašujem se, če je ta šola res še naša, ali če se je medtem izmuznila našemu nadzoru?
Hvala za pozornost in lep pozdrav
Draga Elena in Henk!
Oprostita, ker se že dolgo nisem javil, pravzaprav predolgo.
Z Eleno se strinjam, da se ne da posploševati, ker je tudi moja žena prepričana, da je najboljšo pizzo v življenju jedla pred veliko leti v Piranu v neki slovenski gostilni, ki je pekla pizze v električni peči. Nobene ironije ni v tistem poudarku, da je prepričana, ker sam nimam posebno rad pizze, v redakciji se mi kar smejejo, ko rečem, posebno ob torkih, ko zaključujemo časopis, da bomo spet “jedli žagovino”, pizzo namreč.
Glede pisanja, slovenskega namreč, da se mora pisati pizza in ne pica, sem pač strpen, standarde v slovenskem jeziku postavljajo predstavniki večinske narodne skupnosti in ne mi, ki smo na obrobju. Če nam je to všeč ali ne, a tako je! In je zastonj in večkrat prav patetično, kako se nekateri pri nas usajajo nad nemogočo slovenščino in tujkami v njej. Ponavadi so to ljudje, ki ne poslušajo naše mladine. Vsaj moji trije otroci iz šole prinašajo nemogoče skovanke, take stvari, da se mi dlake na koži dobesedno ježijo, ko slišim, da se reče snemanju filma “filmiranje” in podobne oslarije.
In smo že pri šoli.
Ja, dobra ideja.
Smo jo imeli v mislih in jo bomo na željo Henka tudi udejanjili. Je pa precej nejasnosti o tem, kaj bo z italijansko in posredno z našo šolo. Kot vedno.
Meni se zdi grozljivo, recimo, da smo v Italiji ena redkih držav na svetu, kjer naše otroke posiljujejo, dobesedno!, z nepotrebnim poukom v sobotah. A ne mislijo vsi tako, kot mislim jaz.
Ko smo namreč pred leti imeli možnost, da bi srednja šola Trinko v Gorici šla na proste sobote, je večina staršev, ki rabi “parkirni prostor za otroke v sobotah”, za to namreč prvenstveno gre!, jasno in tiho, ker so bile volitve pač tajne!, odločno rekla NE temu predlogu.
V naši skupnosti sta dve silnici: prva, ki zagovarja slovenščino in zraven dodaja še narodno samobitnost in zahteva, da to naša šola tudi goji, in druga, ki se gre večkulturnost in ji za slovenščino ni toliko mar, o samobitnosti pa tudi ne pove kaj dosti. Ko se o tem govori na glas, kar je NG večkrat storil, dobesedno vsi ponorijo!
In to je slabo.
Bomo poizkusili znova!
Velja poizkusiti.
Hvala, ker sta se oglasila!
Jurij
“Pico” v slovenščini pišemo s “c”-jem, in to je po mojem mnenju, popolnoma prav tako.
V zvezi z večkulturnostjo, Jurij, biti večkulturen absolutno ne pomeni podcenjevati lastno slovensko kulturo; obratno, v trenutku ko odpiraš svoje slovenstvo večkulturnosti, obogatiš svoje slovenstvo in ojačiš svojo slovensko identiteto. Nisi tega mnenja?
Samo dejstvo, da bi lahko našli v “Slovarju slovenskega knjižnega jezika” besedo “pica”, nam dokazuje, kako je slovenski jezik živ in kako se slovenski jezik odpira večkulturnosti.
Ali je prisotna beseda “pica” v najnovejšem “Slovarju slovenskega knjižnega jezika”? Ali ti to veš, Jurij?
Draga Elena,
seveda nisem proti večkulturnosti in odpiranju, za Božjo voljo, saj sem vendarle poročen s furlanko in živim v Italiji, je dejansko nemogoče biti proti nečemur, kar vsak dan živiš.
Le napisal sem, kakšni sta dve smernici, ob katerih se krešejo različna mnenja. Še vedno sem mnenja, da moraš najprej dobro poznati svoj jezik in vedeti kdo si, da lahko spoznaš še jezik drugega in ga še bolje spoznaš. Nisem namreč za prazno kozmopolitsko držo keretena, ki se hvali, da pozna Pariz, ni pa še bil v Pevmi pri Gorici, čeprav v Gorici živi od rojstva, da ne rečem ravno v Novi Gorici, kjer, tako sem slišal, ni bila še slaba tretjina Goričanov…
Pizza in pica, oboje je prav. Sam raje pišem pizza, a je prav tudi pica. samo, da je dobra, ne, Elena?
jezik je živ takrat, ko se o njem razpravlja in se ga uporablja vedno in povsod, imaš prav, Elena.
Pozdrav!
Jurij
mimogrede, Jurij, takrat ko sem prinesla pico v uredništvo “Novega glasa”- se spominjaš, ste jo potem pojedli??? tebi verjetno ni teknila, kaj pa tvojim sodelavkam in sodelavcem???
tebi in uredništvu prisrčen pozdrav!
Cenjeni Jurij,
želim ti predlagati novo temo za izmenjavo misli na blogu “Novega glasa”, in sicer sledečo: “Naša Evropa in naše slovenstvo v Evropi: vloge, pričakovanja, upi”.
Zahvaljujem se ti za pozornost.
Tebi in uredništvu prisrčen objem.
Elena
Jurij, zelo ti bom hvaležna, če mi posreduješ sledečo informacijo: kdo je avtor belega kipa, ki je danes na “Sliki dneva”? prijetno nedeljo tebi in družini!!!
Draga Elena! Povprašal sem avtorja prispevka, ki mi je povedal, da je kip, katerega fotografijo smo objavili pred nekaj dnevi, delo tolminskega umetnika Vasje Kavčiča (oz. Kaučiča).
Jurij pozdravljen!
Mislim, da si prava oseba, ki mi lahko posreduje informacijo, ce je mogoce Radio Trst A poslusati tudi preko interneta.
Hvala in lep pozdrav
MIRO
“ELENA, ATTIVATI!!! GLI ACCORPAMENTI DELLE SCUOLE SLOVENE PRODURRANNO EFFETTI DISASTROSI PER TUTTI NOI!!!”
Jurij, kje so Slovenke in Slovenci, ki skrbijo za bodočnost naše šole s slovenskim učnim jezikom???
Slovenski politiki, kje so??? S čim se ukvarjajo???
Šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom se znajdejo v nevarni situaciji, glede združitve šol, ki se lahko pojavi???
Sindikat Slovenske Šole spi sladko spanje.
Plemenite Slovenke, plemeniti Slovenci, ki ste v visoki šolski ter politični hierarhični lestvici, prebudite se!!! ali nameravamo izginiti???
Veš Jurij, ja, plemenite Slovenke in plemeniti Slovenci, ki se ukvarjajo s slovenskim šolstvom spijo… kaj praviš ti… se bodo prebudili??? Morda ko bo prišel princ!!! In če princ ne pride???
Moja italijanska kolegica iz tržaškega liceja “Francesco Petrarca” me spodbuja k temu, da se za to problematiko aktiviram, ja, nihče me, izmed Slovencev, ne spodbuja k temu, le ona, italijanska kolegica iz liceja “Francesco Petrarca” iz Trsta, ko pravi:
“Elena, attivati, attivati!!! gli accorpamenti delle scuole slovene avranno un effetto deleterio su tutti noi!”
…Jurij, ne skrbi, premor je potreben. da pridejo ideje. predlagaj novo temo za diskusijo, če imaš čas in voljo, vsekakor ne skrbi.
teme za diskusijo??? družine in širše družine??? homoseksualnost??? teme za mladino??? ljubezen in/ali spolnost??? kozarec vina ali več??? zakaj???
tebi in uredništvu prijazen pozdrav
objem
Ja, ne zameri, če je blog zaspal, ampak smo verjetno vsi bili po bankah se pozanimat, kako je z našimi prihranki in investicijami… Potem pa je prišla še “stangata” vlade na račun Slovencev v Italiji in ta zadeva od avtoceste… Blazno!
Sem vesel, da ste se oglasili, vsem hvala.
pri nas je danes na Goriškem sneg malo razgibal vse skupaj, smo pa, kot pravi Silvius, dobesedno še vedno šokirani od napovedi italijanske vlade, da nam bo rezala sredstva.
Bomo vztrajali,a prepričan sem, da bo težko!
javite se še kaj, Eleni pa hvala za ideje, bomo upoštevali, kot to počnemo vedno!
Dragi Jurij,
kako je krasna slika o obisku Svetega Miklavža v vrtcu!!! Jurij, ali je naš prijazni, ljubi Sveti Miklavž prinesel darilce tudi tebi in Adriani??? Odvisi od tega namreč, če sta se v teku leta obnašala lepo in če sta ubogala vaše otroke. Ali sta to storila??? Meni je Sv. Miklavž prinesel knjigo, Vittoriju pa je prinesel krmilnico za ptičke. Midva, dragi Jurij, sva bila zelo zelo pridna. Drugače nama ne bi prinesel prav nič. Ali ni tako, Jurij???
Kaj pa se vam zdi zadnji “podvig” tržaških občinskih mož, ki ne najdejo boljšega dela, kot da se spravijo na ubogo ravnateljico SLOVENSKE osnovne šole zaradi izpostavitve SLOVENSKEGA traku na odprtju nove menze? Pa tudi večina “naših” ni briljirala, češ da je bila to napaka, kake vidne solidarnosti kolegov ravnateljev, ki bi jo zabeležil tisk, pa od nikoder. Včasih me je pošteno sram, da sem pripadnik te manjšine.
Dragi Silvius, imaš prav, a vseeno: ne sramuj se naše manjšine, ker nas je nekaj, podobnih kot si ti, ki še verjamemo, da imamo svoje dostojanstvo, ki nam ga skušajo vzeti.
Ne, niso se izkazali, nikakor ne.
In že priimek občinskega moža je protokol svoje vrste!
Prav danes PD poroča o tem, kaj so včeraj na novogoriški občini govorili o teh dejanjih, za načrtno in skrbno pripravljeno udarjanje po nas in manjšini gre. Tudi neljubi dogodek v Barkovljah.
Da pa imamo v svojih vrstah tudi take, ki se obračajo po vetru, je dejstvo, le slediti jim ne smemo.
Ne gre za nobeno “pokončno držo”, o kateri se lahko smeji vsakdo, ampak samo za dejstvo, da moramo vedeti, da nas nihče ne bo spoštoval, če se najprej sami ne bomo!
Pozdrav in javi se še kaj!
Jurij, glede na to, da nisem še imela nikakršnega tvojega odgovora na vprašanje, ali je v svoji vreči Miklavž imel nekaj tudi zate in za Adriano, domnevam, da tebi in Adriani, Miklavž ni prinesel ničesar.
Ali je tako??? Ali pa vidva pričakujeta Dedka mraza ali pa celo Befano???
tebi in družini
prijeten božič
Jurij, in torej??? Ali je prišla vsaj Befana???
Tvoj molk je morda zgovornejši kot katerakoli druga beseda, ki bi jo ti lahko napisal.
Če ni prišla niti Befana, Jurij, bom pa jaz osebno pisala pismo Velikonočnemu zajcu in ko bo zajec izvedel, da sta ti in Adriana pridni osebi in pridna starša, vama bo brez dvoma prinesel kaj. Si lahko gotov!
Trenutno bodita zadovoljna z mojim prisrčnim pozdravom, ki ga pošiljam Vam in tudi vsem tvojim sodelavkam in sodelavcem uredništva.
Tebi in družini iskreno voščim vse najbolje in vse najlepše v letu 2009!
Tebi in sodelavcem voščim srečno in člankov prepolno leto 2009!
Jurij, s tvoje strani ni nobenega odziva. Razmišljam, kaj se ti je zgodilo…
Aha, zdaj mi je vse jasno: dvojezičnost, ja dvojezičnost - saj sem na blogu skrbno prebrala tvojo izjavo, Jurij: “Jurij Paljk je v brezhibni italijanščini italijanskemu novinarju iz Neaplja izjavil: ” Od danes naprej bomo tu na blogu Novega glasa pisali samo, samo italijansko / qui si scriverà - beh, si scrive perké: scripta manent - solo in italiano!!!”
Jurij, kaj se je tebi pripetilo??? Kako, nič ne pišeš za prekrasen blog “Nuova voce”???
Jurij!!!!!!!!
Piši za “Nuova voce”, Jurij!!!!!! Piši Jurij!!!! Scrivi Jurij!!! Scrivi Giorgio!!!!!!!!!
Altrimenti, carissimo Giorgio, la voce del blog non sarà più una “Nuova voce”.
Codesta voce, carissimo Giorgio, diventerà vecchia, obsoleta, Giorgio, obsoleta.
Elena, ni nevarnosti, da bi naš blog postal neslovenski, zares ne.
Strumno smo že v februarju in se pripravljamo na vsakoletno Prešernovo proslavo, ki je ponavadi kar lepo slovenske, ker drugačna ne bi mogla biti, mar ne?
Elena, če se nisem javljal, je temu kriva najbrž utrujenost, taka in drugačna, pa tudi z bloga smo se večkrat preselili drugam, kjer je več mladih, poišči nas, videla boš, da imam prav.
Sicer pa bi v našem blogu radi videli tudi druge, ki bi napisali kaj si mislijo o zadnjih zapletih med SKGZ in SSO!
Pozdrav vsem
Jurij
Ja, tako je pač: mirno življenje, potem vse naenkrat preplah … in potem spet tišina.
Kar se šole tiče sem že pred meseci predlagal forumski oddelek o tej temi - odziv Novega glasa: ničla.
Kar se tiče prav šole in če in kako se nekdo potrudi: morebiti sem kaj spregledal, a menda veliko “civilnih” pobud na temo šolstva (razen npr. 01.12.08 na Opčinah) ni bilo, torej morebiti niti starše ne zanima, kako bo šlo naprej s šolo? SKGZ in SSO na tem področju tudi niso nič naredili, če niso morebiti usmerjali glasovanje v Deželni šolski komisiji za to, da se začne vsiljena vertikalizacija. In to v brk pozivom že pred mogoče dvemi leti, da bi se krovne aktivirale.
Programska konferenca očitno ni bila dovolj učinkovita; kar se šolstva tiče -izsledke sem prebral na PD svojčas- se mi je zdelo en velik besedni oblak: veliko kapljic in nič dežja, ki bi nas osvežil, zbudil in pomagal, da bi se rodil nov sadež.
Zdaj žal, tudi politiki, hitijo zad za nam z vrha natočena dejstva.
Pesimizem, o katerem se danes bral na Slomedia.it: ja, že res, pesimizem. Država reže, dežela reže, občina reže. A za “Canzone Triestina” bo vedno denar na pretek!
Henk, nič ne bom meril, ker nisem tip.
O šoli smo pisali, bili kritizirani in bomo še.
pa se mi vseeno zdi, da je temeljni problem slovenske šole predvsem slovenski jezik, a o tem noče nihče govoriti in tisti, ki govorimo, smo v PDju zmerjani od vedno kot “narodnjaki”.
To je naše stanje.
Še to: sam vozim v šolo s slovenskim učninm jezikom tri otroke, osem let sem jih vsak dan voz<il vsaj 80 km, sedaj plačujem najemnino stanovanja v Gorici, da smo bližje šoli s slovenskim učnim jezikom. In bi rad povedal samo to: V to šolo jih vozim IZKLJUČNO IN SAMO TER LE zaradi slovenskega jezika.
Pika.
In zato: Imam pravico vsaj zahtevati, da se pri poučevanju slovenščine malo potrudijo?
Pozdrav
Jurij
Jurij, kar zadeva sodelovanje oziroma nesodelovanje med SKGZ in SSO, gre za situacijo majhnega otroka, ki z lesenimi kockami hoče graditi hišico, toda nekoordiniranosti dveh rok, kar bi bilo bistveno zato da bi lahko hiša bila zgrajena, enostavno ni, in dokler je ne bo, otrok ne bo mogel zgraditi hišice.
Vsekakor, boš videl Jurij, otrokove roke se bodo naučile kooperirati pri gradnji hišice, prav tako kot se bosta SKGZ ter SSO naučila koordinirati dve roki ter kooperirati optimalno za ohranitev našega slovenstva.
V povezavi s tem kar praviš o šolah, Jurij, zaščitni zakon mora absolutno ščititi slovenske šole vseh vrst in stopenj! Absolutno! Je zakon!
Jurij, biti kritizirani je prav, Jurij, pomeni, da obstajaš. Sprejmi odprtodušno, Jurij, katerokoli najbolj bolečo in negativno kritiko. S pomočjo kritike boš gradil naprej…
Seveda, Jurij, ohranitev slovenstva in slovenščine je bistvo vsega, za nas Jurij, za naše otroke, za otroke naših otrok… je tako, Jurij, bo Jurij, bo…
tebi, družini in uredništvu
objem in pozdrav
elena
Cenjeni Jurij,
seveda imaš vso pravico zahtevati, da se za slovenski jezik potrudijo.
Istotako imamo pravico, da zahtevamo, da se na slovenskih šolah (ops, na šolah s slovenskim učnim jezikom?) govori slovensko tudi na sestankih s starši in ne, da se moramo tam mučiti dvojni čas, da si poslušamo eno in isto vsebino v obeh jezikih.
Ne samo, da z Gelminijevim dekretom oz. finančnim zakonom Tremontija še globlje režejo v našo (in sploh ita) šolstvo, žal si zdaj tudi s prenagljeno vertikalizacijo še dodatno ošibimo kar sami oz. nam t.i. strokovnjaki šibijo šolo kar mimogrede. Jasno je, da obstoj neke šole, ki jo obiskujejo ja in ne pet otrok, ne moremo braniti na vse kriplje in verjetno tudi otrokom naredim omedvedjo vslugo. A se ravnateljstvom odpovedati ne da bi jasno vedli čemu in imeli kaj v zamenjavo …
Kaj bo šele prihodnje leto, ko se bojo lotili naši t.i. strokovnjaki višje …
Pozdravljeni! Čestitam za spletno stran. Dovolite mi da, predlagam, objavo čudovitega govora g.Iva Cotiča na Prešernovi proslavi v Trstu, zaradi svežine in neopredeljenosti . Želim si, da bi ga prebrali vsi zamejci (in tudi ostali Slovenci…) in se v zadevo malce zamislili.
Poleg tega vas prosim, da k anketi o vertikalizaciji šol, dodate možnost, vstavljanja mnenj. Hvala. Vesna
Draga Vesna! Ker pri anketi tehnično ni mogoče dodajati komentarjev, smo na Tvojo pobudo odprli blog o tem vprašanju (link).
Hvala za druge spodbudne besede in predlog, ki ga bomo rade volje upoševali.
Draga Vesna, bomo skušali objaviti govor Iva Cotiča, sam ga nisem slišal, a ga bom z zanimanjem prebral.
Hvala za pohvalo spletne strani, moram povedati, da je zasluga predvsem danijelova, ker on največ dela, da je stran posodbljena in lepa, je pa to samo še dodatno delo ob redakcijskem za časopis, kaj drugega pa zaenkrat ne moremo, lahko pa ti povem, da bi po moje danes morali 80 odstotkov moči že vlagati na web, ker nas mladi samo tu obiskujete, in samo 20 za časopis, a se tega ne da, tudi zaradi tega, ker je splet zaenkrat še zastonj, časnika, pa ne moremo delati zastonj, računica se ne izidde.
Smo bili pa prvi v zamejstvu, ki smo odprli blog, kjer lahko pišemo neobremenjeno stvari, ki ne pridejo v časnik, vsaj to.
Z zanimanjem seveda vedno berem Eleno, ki je duhovita, oprosti, Elena, ampak vedno ne morem takoj odgovoriti, ker je dela precej, ne samo pri časniku!
Hvala, ker sta se oglasili!
Jurij
Ah … ni govoril o odgovornosti in kritiziral druge, da nočejo imeti uplinjevalnik “v svojem vrtu” (in my backyard)?
>Na srečanju s Pahorjem sta se pogovarjala tudi o nuklearki v Krškem in o možnem vstopu Italije vanj…
Pravzaprav sem se pogovarjal samo jaz…
>Ja, to je bilo dejansko moje podvprašanje…
Pahorju sem predstavil načrt, ki ga zagovarjam od izvolitve. Javno sem večkrat priznal naklonjenost jedrski energiji. Italijanska vlada je na moje veliko zadovoljstvo pred kratkim spet uvedla jedrsko energijo tudi v Italiji. Takoj sem pomislil, da bi bilo sodelovanje s Slovenijo, ki v Krškem gradi drugi blok, dosti boljša rešitev kot grajenje nove infrastrukture tukaj. Pahorju sem izrazil svojo pripravljenost, potem ko sem o tem govoril tudi z italijanskima ministroma Frattinijem in Scajolo ter s sekretarjem Ursom. Pahor je mojo ponudbo sprejel v vednost, ni se pa izjasnil, kako gleda on na to zadevo.
Kako pomembno je vprašanje plinskega terminala v Žavljah v Italijo, priča dejstvo, da je Italija včeraj odpovedala ministrsko srečanje med Italijo in Slovenijo v Ljubljani.
To so dejstva.
Kot so dejstva, da je že Illyjeva uprava pripravila ves teren za Žavlje, kot so dejstva, da se avtocesto gradi, iz Vileša do Gorice, šele takrat, ko to zahteva Ikea, ki bo prihodnji mesec že stvarnost v Vilešu.
Kapital, vsemogočni kapital.
In mi?
Lahko seveda pišemo.
Kot smo in bomo.
To pa je tudi vse, kar lahko naredimo.
Spoštovani Jurij,
ne vem, v čem je “priprava” Illy-ja bila kar se Žavelj tiče, sicer v vseh teh letih je vedno ista zarjavela šara na očeh.
To kar časopis lahko dela je podati informacije. Npr reportažo o obstoječih terminalih, o poteku gradnje in če in v kolikšni meri so bile neušečnosti za prebivalstvo med gradnjo in med delovanjem uplinjevalnika.
In kar se “Kapital vrti svet” tiče, je bilo zelo zgovorno dogajanje na Knjižnem sejmu v Nemčiji, ko je zaradi Kitajske velika demokratična in močna Nemčija klonila diplomatičnem pritisku.
Danes govorimo o bojazni, da nas bojo v Evropi preplavili muslimani … čakajte, da ustanejo Kitajci in odhlačajo po svetu …
Sonetni venec, sestavljen po Prešernovem zgledu, V SLOVENSKEM JEZIKU, pišem, Jurij.
Prve črke vsakega verza 15. soneta, magistrale, beremo navpično “O VELIK TI FRANCE”, podobno kot beremo v Prešernovem 15. sonetu, magistrale, “PRIMICOVI JULJI” … upam, da bo s strani slovenske založbe zanimanje za objavo.
TEBI, DRUŽINI, UREDNIŠTVU NG
SREČNO NOVO LETO 2010!!!
elena cerkvenič
Trenutek ni ravno najboljši, vendar sprašujem, zakaj niste odprli posebne teme glede krize na Novem glasu. Kje so vzroki, kaj se lahko ukrene, katere so možnosti črpanja alternativnih virov, da ne bo vedno vse odvisno od javnih sredstev… Roko na srce, precej čudno se mi zdi, da se sproži krizno stanje zaradi pičlih 30.000 evrov primanjkljaja, pa naj bo podjetje še tako majhno. To sprašujem, ker okoli slišim trditve, da bi se luknja lahko mirne duše pokrila, če bi se odpovedali tiskanju kake knjige, ki je itak nihče ne bo bral in podobne stvari. So to le govorice običajnih tipov, ki v življenju nimajo kaj početi, razen kritizirati delo drugih (sami pa ne naredijo nič), ali je kaj resnice na tem? Pa oprostite mi, če sem bil tako direkten.
13. May 2008 at 8:50 am
Pozdravljeni, drage bralke in bralci!
Nič osebnega, a zato toliko bolj osebno.
A vse za naš tednik Novi glas.
Če imate kako idejo, kritiko, pobudo, na plan z besedo!
Tu sem, da odgovarjam, ne nazadnje zato, ker sem odgovorni urednik, predvsem pa zato, da bo naš Novi glas vsebinsko bogatejši in bo odraz tudi vaših želja in predlogov.
Čakam vas torej in čakamo Vas vsi v uredništvu!
13. May 2008 at 9:37 am
Ciaoooo! Trenutno še nobene kritike, ampak samo pohvala! Med drugim, ne vem, če poslušaš Radiaktivni val ali ne, vsekakor vedi, da občasno voditelji oddaje izberejo za izjavo tedna tudi kak stavek iz tvojih uvodnikov in ponavadi poslušalci takoj ugotovijo avtorja izjave. Kar še dodatno pomeni, da bralci radi berejo tvoje uvodnike. Jaz tudi! Kar tako naprej!
13. May 2008 at 11:21 am
Hvala, Jadranka, je pa lepo, da se bomo odslej brali.
Za Radioaktivni val sem slišal, da me oponašajo, a žal nisem še uspel slišati, enkrat sem jim po telefonu zapel neko pesem.
Lepo, vsaj da se Novi glas in glas o njem širi!
Hvala, Jadranka, in še kaj napiši!
15. May 2008 at 9:07 am
Dragi Jurij,
Novi glas je krasen tednik v vseh svojih aspektih. To kar najbolj cenim v Novem glasu je velik poudarek, ki ga tednik daje na splošno socialnim temam.
Bistveno je, da mediji, o kateremkoli mediju že govorimo, naj bo to dnevnik, tednik, revija ali televizija, dajejo bralcem, predvsem mladim bralcem, možnost, da se zaustavijo in razmišljajo o temah, ki zadevajo problematike, prisotne v naši strogo individualistični in potrošniški družbi. Človek kot tudi politika naše družbe morata absolutno razvijati smisel za kooperacijo, za sodelovanje tako da preko medsebojnega kooperiranja skušamo na vse možne etične načine rešiti hude problematike mladih in manj mladih pripadnikov naše družbe.
Novi glas mi daje mnogo iztočnic za razmišljanje v to smer. In zato sem vam vsem zelo hvaležna. Iskrene čestitke tebi Jurij ter vsem časnikarjem, tvojim sodelavcem!
16. May 2008 at 8:14 am
Draga Elena, hvala za iskrene in tople besede, še kaj se oglasi in še kaj lepega nam napiši.
Socialna tematika je bila že od nekdaj zapisana v DNA tako Novega lista kot Katoliškega glasa, iz katerih je nastal Novi glas, mi pa nadaljujemo s tem, da vsaj skušamo opozarjati na krivice, ki se danes dogajajo pri nas in v svetu. Prav sodobna družba, ki prisega samo na denar in uspeh za vsako ceno, predvsem pa na zunanji videz, nevarno potiska ob rob, na rob in čez rob dostojnega življenja socialno šibkejše sloje. Prav je, da se o tem govori.
4. June 2008 at 8:16 am
Lepo pozdravljen, dragi Jurij,
najprej izkrena hvala za tvoje in vaše delo. Hvaležen sem, da verske teme v teh letih niso izpadle iz ponudbe Novega glasa.
Predstvaljam si, da kot tednik ni enostavno izbrati kaj objaviti in kaj ne, ko je določena tema ali novica že šla skozi dnevni tisk. Kar bi si želel, a ne vem kako je to izvedljivo (je tudi vprašanje osebja), da bi določene teme bolj poglobili, tudi arhivsko obdelali. Primer Zveze Slovencev: kaj so v zadnjih letih govorili in pisali o tem? Ali ko se govori o vplinjevalniku ali sežigalnici ali o odpadkih v Campaniji: statistike o odpadkih, primerjava s Slovenijo, primerjava z Avstijo, kako so določene zadeve rešili drugod.
V tej luči: Naprej tako!
Lp
4. June 2008 at 8:17 am
In še kaj: ali razmišljate tudi o elektronski obliki NG, pdf, vedno preko abonmaja seveda?
4. June 2008 at 10:36 am
Dragi Henk,
hvala za Tvoji pismi, tudi zato, ker se zadnje čase ne javi prav veliko ljudi, a bi bilo lepo, če bi se jih še več.
Glede verskih tem predvsem to, da moramo z njimi nadaljevati, ker drugače obstoj samega Novega glasa nima smisla, saj imamo v same temelje položene tri obveze, in sicer zavezo slovenstvu, demokraciji in svobodi ter seveda krščanstvu.
Pa tudi sicer sem bil pred časom vesel, ko je msgr. Evgen Ravignani, tržaški škof, ki spremlja naš tednik, pravilno ugotovil, da ne gre samo za pisanje o veri, ampak da se v našem tedniku pozna, da ga pišemo tako, da je v njem razvidno, da smo kristjani, saj je namreč znano, da o veri in nas kristjanih pišejo tudi drugi in včasih še veliko bolje kot mi sami!
Pri tedniku pa je tudi tako, da nikdar ne veš, kaj bi objavil, ker te navadno vedno pokosi novica, ki jo objavi najprej televizija, radio, dnevno časopisje, samih komentarjev v naš tednik pa tudi ne gre pisati.
17. June 2008 at 1:06 pm
Dober dan, Jurij,
neka oseba je izrazila bojazen, da obstaja neka crna lista oseb, katere se enostavno ne objavi, ce pisejo kaj pametnega ali kaj manj pametnega. Baje da ta lista je “skupna” tako za Novi glas kot za Primorski dnevnik.
So pa osebe, ki po mojem mnenju lahko objavijo vsako stvar, naj si bo neumna ali pametna.
Mene zanima predvsem prva stvar: obstaja taka crna lista? Je lista, ce obstaja, pod vplivom tudi italijanskih krogov, mar digosa?
Zivijo.
17. June 2008 at 2:59 pm
Dragi Marko, pišem Ti kar od doma, kamor sem bil prišel pred kratkim, ker smo pravkar končali zadnjo številko, ki jo je Danijel že dal, seveda ne v celoti, na splet, kot si najbrž že videl! Kot vidiš, doma ne morem brez Novega glasa in elektronske pošte niti.
Sedaj pa k Tvojim vprašanjem, ki se večkrat pojavljajo pri nas, kjer se vse preveč govori po hodnikih in premalo jasno in glasno, predvsem pa iskreno in resnicoljubno v javnosti, sicer bi takih vprašanj ne bilo. Vsaj zame to velja in zato vedi, da Ti bom odgovoril iskreno in tako, kot vedno pišem, pošteno in jasno, brez dlak na jeziku.
Za tako črno listo sam ne vem, da bi obstajala; če obstaja, to ne velja za Novi glas, zares ne, ker sem sam hodil v dobro šolo dveh velikih časnikarjev, in sicer neposredno v šolo dr. Draga Legiše, ki je bil trd učitelj, a pošten, in, posredno, v šolo slovitega Indra Montanellija, ki je pisal včasih tudi tako, kakor meni ni bilo všeč, a je bil resnicoljuben, predvsem pa pošten. Zatorej odločno in jasno: Mi, v uredništvu Novega glasa namreč, take liste nimamo in je ne poznamo, kar pa seveda še ne pomeni, da objavimo vse, kar dobimo, predvsem pa ne takih zapisov, ki blatijo ljudi, ki so neprimerni za objavo, seveda po naši presoji, kot tudi ne objavljamo in ne bomo, vsaj dokler sem sam odgovorni urednik, anonimnih pisem in natolcevanj, ki jih je zadnje čase manj, kot jih je bilo nekoč.
Ker poznam odgovornega urednika Duška Udoviča, s katerim prijateljujeva še iz časov, ko je trdno stala železna zavesa, si drznem reči, da tudi on ne pozna take liste. A sem prepričan, da bi Ti odgovoril enako, če bi le imel odprto tribuno na internetu, kot jo ima Novi glas.
Da so osebe, ki se večkrat pojavljajo s takimi in drugačnimi zapisi v zamejskih medijih, in ne samo zamejskih, je res; da pišejo-pišemo kdaj pa kdaj tudi kako neumnost, je tudi res, a dejstvo je, da se objavi tisto, kar je napisano, in ne tistega, česar nihče ni napisal, pa čeprav si je pri sebi mislil, da bi lahko napisal. Prepričan sem, da je danes medijski svet v zamejstvu že dovolj odprt, da se lahko pogovarjamo, včasih se še preveč, kot pišem v tokratnem uvodniku.
Glede dogovarjanja s Primorskim dnevnikom samo to: med kolegi obstaja neka lojalnost, včasih pride tudi do kakih nesrečnih zdrsov in polemik, glej zadnje volitve!, a mislim, da se odločno PREMALO pogovarjamo, predvsem zato, ker smo si različni, mi smo tednik, PD je dnevnik in nimamo niti veliko časa. Če pa kolega vpraša za kakšno informacijo, sem vedno na voljo in tako tudi moja dva kolega iz uredništva Novega glasa. To je to.
Sedaj pa k temu kočljivemu vprašanju, če smo pod vplivom italijanskih krogov, celo digosa.
Seveda smo pod vplivom italijanske družbe, ker v njej živimo, ker v Italiji plačujemo davke, a sam sem prepričan, da ti kaj več skorajda ne morem povedati o teh vplivih. Edine institucionalne stike imam na kakem sprejemu in še tja nisem ravno veliko vabljen, za digos pa vem, da obstaja, da bi ti pa lahko povedal, kdo ga vodi, kdo je član itd. Ti ne morem, ker nikogar iz tega varnostnega organa ne poznam, vsaj nihče se mi ni tako predstavil.
In se vračam k Montanelliju, ki je o tajnih službah nekoč dejal, da morajo obstajati in morajo delati, če hoče država dobro uspevati, da pa je z njimi tako, kot je s tistimi, ki čistijo greznice: da zato, ker čistijo greznice, ne morejo dišati po parfumu Chanel 5, ampak dišijo po tistem, kar je ponavadi v greznici. To o parfumu Chanel 5 sem dodal sam, ker imam rad spomin na Marylin, ki je hodila spat oblečena samo v par kapljic tega slovitega parfema.
Tako.
Še nekaj: sam sem pred leti bil deležen nesramnih podtikanj, ki me še danes bolijo, in sicer so nekateri krogi v zamejstvu podtikali, da naj bi bil zvest sodelavec zloglasne Udbe, kar pa nikdar nisem bil. Pa nisem noben heroj, le sodelavec Udbe nisem bil. In zato vem, kako grdo je, ko se te stvari okrog govorijo.
Zato kratko in jasno za zaključek: spiska ni, nobeni krogi ne vplivajo na nas, digosa ne poznamo.
Lep pozdrav in še kaj se javi!
Jurij
19. June 2008 at 2:57 pm
Mah, Primorski dnevnik je marsikdaj cenzuriral tudi taka pisma, ki niso bila žaljiva, a so pač bila nesprejemljiva za politiko na Montecchijevi.
Pa ne le to: tudi svoje novinarje (Kemperle npr) in sodelavce cenzurira. Spet ne zato, ker bi pisali žaljivo ali neprimerno, ampak ker ne pišejo kot nekateri hočejo.
Montanelli bi se na Montecchijevi prijel za glavo. Biagi pa bi na Novem glasu pogrešal nekaj več člankov o veri - človeka v boljše življenje - nekateri verski članki (procesije, pobude Kat.prosvete) pa bi se mu zdeli odveč.
19. June 2008 at 5:36 pm
Tončko, omejil se bom na Novi glas.
Pošlji kaj o veri, bomo radi objavili, kaj takega, da nas bo vse peljalo v boljše življenje!
Smo takih zapisov vsi potrebni, zares!
Glede procesij in Kat. prosvete: veliko ljudi hodi v procesijah in nekaj jih tudi deluje v okviru Kat. prosvete. Skušamo imeti vsega malo, morda grešimo v tem. Bomo pa objavili vse zapise, ki so dobri!
Hvala za javljanje, se bomo potrudili, da bomo izboljšali NG, tudi ta pisma nam pomagajo. Glede pisanja duhovnikov pa to: hvaležen sem vsem tistim duhovnikom, med njimi je na prvem mestu g. Viljem Žerjal, takoj za njim g. Kodelja, če se omejim samo na njiju, ki si vzamejo čas, da napišejo kaj lepega. Žal jih je malo. G. Zvone Štrubelj, ki je bil dolga leta naš sodelavec, sedaj redno piše za Družino, drugih pa skorajda ni.
To je to.
Na nas je, da pišemo o tem!
Hvala in še kaj se javi!
Jurij
23. June 2008 at 4:14 pm
Sposstovani! Lepa ta zamisel, mislim na slikco, kjer zgledass kot neke vrste “uomo ragno”; ne poznam slovenskega izraza, zzal. CCe mi dovoliss asociacijo, ti zzelim, da bi preko svojega pisanja odpravil marsikatero “paljccevino,” ki obstaja v sklopu slovenske manjssine.
En “mandi” iz Vidma. (prejssnji dan so mi povedali, iz katerih besed izhaja ta pozdrav nassih zahodnih sosedov in sem bil prijetno preseneccen)
M.
23. June 2008 at 10:31 pm
Hej, Matej!
Lepo pozdravljen. Hvala, da si se oglasil.
Ja, izraz za besedo spiderman, uomo ragno, naj bi bil človek pajek, od tod tudi igra besed in mojega priimka. Znano je tudi, da na Vipavskem pajku rečemo paljk, kar tudi veliko pove.
Pajčevin je dosti, včasih preveč. Sam sem vesel že, če se lahko sproščeno pogovarjamo, kot se sedaj s tabo jaz, ko sem ravnokar prišel s koncerta na meji, na skupnem trgu obeh Goric, ki mu Goričani rečejo kar Transalpina, v Novi Gorici poskušajo s Trgom Evrope, dejstvo pa je, da je sodelovanje na tem malem trgu tako, da še skupnega imena nima.
Pa mi tudi koncert ni bil kdo ve kako všeč, Nomadi me niso nikoli navdušili, žal, ker sem videl, da je precej ljudi uživalo, mladi pa itak pridejo zraven zato, ker se nekaj dogaja. Avtomobile sem zamudil, ker sem bil prej na sprejemu v Devinu, vsakoletnem sprejemu ob slovenskem Dnevu državnosti. Letos se je poslovil generalni konzul RS Jože Šušmelj, čakamo novega.
Nič posebnega torej, življenje gre naprej!
Napiši mi, kakšno razlago so ti dali za mandi!
24. June 2008 at 5:19 pm
Ej ti se pritozujes nad ne-sodelovanjem Gorice-Nove Gorice, a na Trzasskem sse tega nimamo. Vess za koliko evrov je predstavila lani oBccina trst cezmejnih projektov? Menda za 70 tisoc evrov. Obcina Zgonik pa za 1 milijon evrov. Sam vess zakaj: se bojijo gospodarsko-pristaniske
“obkolitve” Slovanov.
Mandi - so mi dejali na nefurlanskem ozemlju, v bizjakeriji, v Trzicu, in zato ne vem koliko odgovarja resnici - pomeni “mani di Dio” (”smo v rokah Boga”), tako nekako. Ti ki zivis v pravem furlanskem okolju Basse, v tretjem Ogleju (spominja na prvi, drugi, tretji Rim…), odgovarja resnici?
A propo, pred nedavnim sem slisal v slov. televizijskem dnevniku rai Fjk,
(nomina sunt odiosa), da je bil Oglej staro rimsko naselje. Povej jim, cce imass stike z njimi, da je bilo drugo najveccje mesto (za Rimom) cesarstva, z nekaj stotisoc prebivalci.
lp
M.
26. June 2008 at 3:40 pm
Oprosti, Matej, a sem pozen z odgovorm: vročina, izjemno lepa predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča sinoči v centru Bratuž mi je tudi vzela nekaj moči, a vseeno danes odgovarjam pred neko sejo, ki jih je pri nas že itak odločno preveč.
naj Ti povem, da je kar v redu tisto, kar so povedali o furlčanskem pozdreavu mandi, sicer pa si lahko še ogledaš razlago na Wikipedii, ni daleč od resnice.
Ja, Oglej pa naselje…. Je dobra, ne?
Bom povedal, da mi bodo oni povedali kaj nazaj.
O sodelovanju Trsta s Koprom in okolico je bilo povedanega dovolj, sedanja uprava se obrača ponovno daleč stran od “slovanske drhali”, kar bo seveda imelo dolgoročne posledice za ves Trst, škoda.
Tudi tu v Gorici je tako, kot je, mesto umira, a smo Slovenci še dejavni in aktivni, problem bo v tem, da se bodo tudi v prihodnje naši otroci izseljevali iz tega prostora, ker bodo šli iskat kruh drugam, ko ga pa doma ne bodo dobili!
A življenje, vsaj v središču mesta, je lepo, ker Slovenci govorimo v javnosti materinščino povsod in nas sprejemajo kot take. Ko boš prišel kaj v Gorico, nas obišči v uredništvu, boš sam videl v baru Pace, ki je čez cesto, kaj pomeni multikulturnost mesta: govorimo slovensko, furlansko, italijansko, govorijo pa tudi srbsko,m hrvaško, albansko in zadnje čase vse bolj tudi enega od številnih kiutajskih jezikov. Lepo.
Škoda je le, ker mesto kot struktura pšropada in najboljši mladi odhajajo proč, stran.
Veš, matej, da je že veliko ljudi iz Gorice, ki dela v bližnji Sloveniji?
Kdo bi si mislil!
Pozdrav in piši še kaj!
Hvala za misel o Zgoniku, bomo kaj pisali o tem!
Jurij
2. July 2008 at 10:14 pm
Živijo Jurij,
izbrisali ste nekatere teme iz bloga.
Ali je bloga kmalu konec?
Kaj nam to pokaže … da mogoče vse to besedičenje o Zvezi je konec, ker se ljudje itak ne pogovarjajo, niti ne več na anonimnem blogu?
Lp
4. July 2008 at 10:14 am
Hej, Henk!
Ne gre za to, da bi kaj ukinjali, le Danijel, ki skrbi za blog in te digitalne vragolije, je ugotovil, da v nekatere bloge ni vstopal nihče in je zato nekatere združil v iste sklope, poglej in poreveri, boš videl, da je tako.
Je pa res, da Zveza zadnje čase nikogar nič ne briga, če pa koga briga, je to samo zato, da si nabira take ali drugačne politične točke. Škoda, ker do resne razprave v naši skupnosti ni prišlo, najbrž zato ne, ker je nihče noče, sotto, sotto, bi rekli naši prijatelji.
Sam bi si želele razpravo na določenem nivoju, ki je pa ni. Niti nivoja ne, da se razumeva!
Še nekaj: Tako pozno Ti odgovarjam, dragi henk, ker sem bil zares zaseden, včeraj v DZ RS poslušal o tem, kako se je reševalo neko ameriško pleme in stare štorije na srečanju za Slovence, nato v NGo o tem, kako morajo mladi rešit svet, piu’ o meno, tam je namreč Draga mladih. Zvečer sem napisal še za STA vest o Dragi mladih, del te vesti, skoraj celo, si lahko prebral danes v PD-ju. In danes sem tu, sedaj grem naprej v NGo na Drago mladih pogledat, kaj bodo tam djali.
Piši še kaj!
Jurij
10. July 2008 at 10:12 pm
Dragi Jurij,
naj ne stojijo samo na naših knjižnih policah knjige naših založb, se Vam ne zdi???!!! Važno je, da skrbimo tudi zato, da stojijo knjige naših avtorjev in naših založb na policah oddaljenih knjižnic v Evropi in, zakaj ne, tudi izven Evrope, kjer jih lahko prelistajo in preberejo bodisi Slovenke in Slovenci, ki živijo daleč od našega prostora, bodisi Neslovenke in Neslovenci, ki se enostavno zanimajo za slovenski jezik in književnost. Morda to naj bi veljalo tudi za “Novi glas”, ali ne?
11. July 2008 at 8:19 am
Draga Elena,
hvala za iskrene misli, kot so vse, ki jih napišete, rečete na glas.
Seveda bi si sam želel, da bi naše knjige šle med ljudi, da bi jih bralki, predvsem naši sosedje Italijani, ki tako malo vedo o nas, pa čeprav imajo na razpolago skoraj dvesto knbjižnih naslovov slovenskih avtorjev prevedenih v Montalejev jezik!
Problem pa je tudi širši, saj vse manj beremo vsi po vrsti, predvem pa mladi malo berejo, vedno manj berejo, kar se pozna tako pri padanju naklade VSEH časnikov, kot tudi pri knjigah, ki jih je danes neizmerno več, kot jih je bilo nekoč, a je vprašanje, kaj se z njimi zgodi.
Primer Borisa Pahorja je seveda izjema, svetla izjema, ki kaže seveda tudi na to, da je čas tisti, ki včasih, zares samo včasih in ne vedno, popravi krivice!
Seveda je treba vztrajati, vedno vztrajati. Dejstvo je, da bomo kot narodna skupnost obstali samo do takrat, dokler boimo izdajali slovenske knjige pri nas, jih seveda pisali in izdajali, a pri nas!
Ker je tega zaenkrat še dovolj, bodimo zadovoljni.
Ker sam pišem pesmi, vem, da zelo malo ljudi bere pesmi, da jih je težko izdati, kot tudi vem, da dejansko nikogar nič ne briga, če se pri nas kaj svežega in dobvrega izda, vsaj tistih, ki imajo po dolžnosti opravka s knjigami ne briga nič!
11. July 2008 at 10:38 am
Ne, predragi Jurij, obstajajo osebe, ki poznajo in berejo našo književnost, in še kako!!! Seveda ne moremo zahtevati, da bi vsem bila všeč naša književnost; ali je sploh važno vedeti koliko je bralcev, ki se ukvarja z branjem naših avtorjev in Vaših krasnih poezij? Moja prijateljica iz Neaplja, na primer, izredno ceni in ljubi Vašo liriko!!! pošiljam ji ob priložnosti knjige naših avtorjev; predstavimo knjigo slovenskih avtorjev v italijanskem okolju in izrecno za italijansko publiko!!! In to ne sporadično, ampak redno, sistematično! Ne? prijetno se imejte, najlepše pozdrave in objem.
14. July 2008 at 8:26 pm
Prav danes sem bil v Ljubljani, draga Elena, za intervju, ki ga bomo objavili prihodnji teden. Pred slovenskim parlamentom sem naključno, če naključja seveda sploh obstajajo!, srečal pisatelja Sergeja Verča, s katerim prijateljujeva že desetletja, se nisva že dolgo videla. Povedal mi je, da bo v kratkem izšel v Ljubljani njegov novi roman. Lepo, kajne?
Prijazen pozdrav!
Jurij
16. July 2008 at 7:32 pm
Seveda, prekrasno Jurij!!! Zelo sem na to ponosna.
Sergej Verč - tudi v kolikor ljubi in ceni Daria Foja ter Luigija Pirandella - ni mogel ne razviti velike književnosti. Njegova književnost je velika, ker v svojih delih Sergej Verč zna obravnavati aspekte našega slovenstva zelo pogumno kritično.
Biti pogumno kritični je velika vrednota za naše slovenstvo in vsekakor biti pogumno kritični je vsesplošno veljavna velika človeška vrednota. Kajti vsebuje stremljenje po spremembi, ki je bistveno za naš ne samo slovenski, temveč vsečloveški razvoj in obstoj.
Tudi Vam, dragi Jurij, prijazen pozdrav!
Elena
16. July 2008 at 9:34 pm
Hvala za prijazne besede, draga gospa Elena, še bolj pa zato, ker poznate Verča in njegova dela. Sam ga tudi rad berem! Sicer pa sem vesel vsake nove knjige!
Prijazen pozdrav!
Jurij
10. September 2008 at 1:23 pm
Živio Jurij,
dovoli mi, da preko tvojega bloga izrazim svojo neizmerno hvaležnost gospodu Branku Černicu zaradi njegove prijaznosti, ki jo je tako iskreno in spontano dokazal ob nevšečnosti, ki sem jo ob svečanosti bazoviških junakov doživela s svojo prijateljico.
Prisrčna hvala, gospod Černic!!!
Objem,
Elena
12. September 2008 at 6:57 am
pizza (ali pica) je lahko dobra v Italiji, odlična v Sloveniji; v Helsinki na Finskem sem osebno pojedla pico, ki je bila nekaj edinstvenega!!!
kaj misliš ti Jurij??? Peter Szabo ni tega mnenja
pozdrav
15. September 2008 at 12:53 pm
Dober dan, Jurij,
predlagam temo za blog (in nekako me čudi, da nihče to ni še predlagal):
Naša šola.
V naših šolah se je začel znova pouk, ministrica je podpisala nekatere posege v javno šolstvo - menim, da so nove teme lahko zanimive za razpravo. “Stare” teme pa tudi niso od muh, kajti spraševati se moramo, tako kot pametni ljudje trdijo, da je zaščita (oz. izvajanje zaščitnega zakona) odvisna od nas samih, če ni tudi ohranitev slovenske šole odvisna od nas samih? Sprašujem se, če je ta šola res še naša, ali če se je medtem izmuznila našemu nadzoru?
Hvala za pozornost in lep pozdrav
16. September 2008 at 11:26 am
Draga Elena in Henk!
Oprostita, ker se že dolgo nisem javil, pravzaprav predolgo.
Z Eleno se strinjam, da se ne da posploševati, ker je tudi moja žena prepričana, da je najboljšo pizzo v življenju jedla pred veliko leti v Piranu v neki slovenski gostilni, ki je pekla pizze v električni peči. Nobene ironije ni v tistem poudarku, da je prepričana, ker sam nimam posebno rad pizze, v redakciji se mi kar smejejo, ko rečem, posebno ob torkih, ko zaključujemo časopis, da bomo spet “jedli žagovino”, pizzo namreč.
Glede pisanja, slovenskega namreč, da se mora pisati pizza in ne pica, sem pač strpen, standarde v slovenskem jeziku postavljajo predstavniki večinske narodne skupnosti in ne mi, ki smo na obrobju. Če nam je to všeč ali ne, a tako je! In je zastonj in večkrat prav patetično, kako se nekateri pri nas usajajo nad nemogočo slovenščino in tujkami v njej. Ponavadi so to ljudje, ki ne poslušajo naše mladine. Vsaj moji trije otroci iz šole prinašajo nemogoče skovanke, take stvari, da se mi dlake na koži dobesedno ježijo, ko slišim, da se reče snemanju filma “filmiranje” in podobne oslarije.
In smo že pri šoli.
Ja, dobra ideja.
Smo jo imeli v mislih in jo bomo na željo Henka tudi udejanjili. Je pa precej nejasnosti o tem, kaj bo z italijansko in posredno z našo šolo. Kot vedno.
Meni se zdi grozljivo, recimo, da smo v Italiji ena redkih držav na svetu, kjer naše otroke posiljujejo, dobesedno!, z nepotrebnim poukom v sobotah. A ne mislijo vsi tako, kot mislim jaz.
Ko smo namreč pred leti imeli možnost, da bi srednja šola Trinko v Gorici šla na proste sobote, je večina staršev, ki rabi “parkirni prostor za otroke v sobotah”, za to namreč prvenstveno gre!, jasno in tiho, ker so bile volitve pač tajne!, odločno rekla NE temu predlogu.
V naši skupnosti sta dve silnici: prva, ki zagovarja slovenščino in zraven dodaja še narodno samobitnost in zahteva, da to naša šola tudi goji, in druga, ki se gre večkulturnost in ji za slovenščino ni toliko mar, o samobitnosti pa tudi ne pove kaj dosti. Ko se o tem govori na glas, kar je NG večkrat storil, dobesedno vsi ponorijo!
In to je slabo.
Bomo poizkusili znova!
Velja poizkusiti.
Hvala, ker sta se oglasila!
Jurij
16. September 2008 at 3:31 pm
“Pico” v slovenščini pišemo s “c”-jem, in to je po mojem mnenju, popolnoma prav tako.
V zvezi z večkulturnostjo, Jurij, biti večkulturen absolutno ne pomeni podcenjevati lastno slovensko kulturo; obratno, v trenutku ko odpiraš svoje slovenstvo večkulturnosti, obogatiš svoje slovenstvo in ojačiš svojo slovensko identiteto. Nisi tega mnenja?
Samo dejstvo, da bi lahko našli v “Slovarju slovenskega knjižnega jezika” besedo “pica”, nam dokazuje, kako je slovenski jezik živ in kako se slovenski jezik odpira večkulturnosti.
Ali je prisotna beseda “pica” v najnovejšem “Slovarju slovenskega knjižnega jezika”? Ali ti to veš, Jurij?
16. September 2008 at 9:01 pm
Draga Elena,
seveda nisem proti večkulturnosti in odpiranju, za Božjo voljo, saj sem vendarle poročen s furlanko in živim v Italiji, je dejansko nemogoče biti proti nečemur, kar vsak dan živiš.
Le napisal sem, kakšni sta dve smernici, ob katerih se krešejo različna mnenja. Še vedno sem mnenja, da moraš najprej dobro poznati svoj jezik in vedeti kdo si, da lahko spoznaš še jezik drugega in ga še bolje spoznaš. Nisem namreč za prazno kozmopolitsko držo keretena, ki se hvali, da pozna Pariz, ni pa še bil v Pevmi pri Gorici, čeprav v Gorici živi od rojstva, da ne rečem ravno v Novi Gorici, kjer, tako sem slišal, ni bila še slaba tretjina Goričanov…
Pizza in pica, oboje je prav. Sam raje pišem pizza, a je prav tudi pica. samo, da je dobra, ne, Elena?
jezik je živ takrat, ko se o njem razpravlja in se ga uporablja vedno in povsod, imaš prav, Elena.
Pozdrav!
Jurij
17. September 2008 at 1:46 pm
mimogrede, Jurij, takrat ko sem prinesla pico v uredništvo “Novega glasa”- se spominjaš, ste jo potem pojedli??? tebi verjetno ni teknila, kaj pa tvojim sodelavkam in sodelavcem???
tebi in uredništvu prisrčen pozdrav!
17. September 2008 at 2:52 pm
Je teknila, je, tudi meni. saj ni, da jo imam strašno rad, a vseeno. Hvala!
Pozdrav!
26. September 2008 at 10:09 am
Cenjeni Jurij,
želim ti predlagati novo temo za izmenjavo misli na blogu “Novega glasa”, in sicer sledečo: “Naša Evropa in naše slovenstvo v Evropi: vloge, pričakovanja, upi”.
Zahvaljujem se ti za pozornost.
Tebi in uredništvu prisrčen objem.
Elena
27. September 2008 at 7:57 pm
Kot vedno prijazna, Elena, hvala! In lepo nedeljo, tebi in družini!
4. October 2008 at 2:15 pm
Jurij, zelo ti bom hvaležna, če mi posreduješ sledečo informacijo: kdo je avtor belega kipa, ki je danes na “Sliki dneva”? prijetno nedeljo tebi in družini!!!
6. October 2008 at 6:27 pm
Draga Elena! Povprašal sem avtorja prispevka, ki mi je povedal, da je kip, katerega fotografijo smo objavili pred nekaj dnevi, delo tolminskega umetnika Vasje Kavčiča (oz. Kaučiča).
7. October 2008 at 5:36 am
Jurij pozdravljen!
Mislim, da si prava oseba, ki mi lahko posreduje informacijo, ce je mogoce Radio Trst A poslusati tudi preko interneta.
Hvala in lep pozdrav
MIRO
7. October 2008 at 1:41 pm
Miro, zakaj ne vprasas kar tiste, ki se s tem ukvarjajo:
redazione-slovena@rai.it
Lp
18. October 2008 at 8:55 am
“ELENA, ATTIVATI!!! GLI ACCORPAMENTI DELLE SCUOLE SLOVENE PRODURRANNO EFFETTI DISASTROSI PER TUTTI NOI!!!”
Jurij, kje so Slovenke in Slovenci, ki skrbijo za bodočnost naše šole s slovenskim učnim jezikom???
Slovenski politiki, kje so??? S čim se ukvarjajo???
Šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom se znajdejo v nevarni situaciji, glede združitve šol, ki se lahko pojavi???
Sindikat Slovenske Šole spi sladko spanje.
Plemenite Slovenke, plemeniti Slovenci, ki ste v visoki šolski ter politični hierarhični lestvici, prebudite se!!! ali nameravamo izginiti???
Veš Jurij, ja, plemenite Slovenke in plemeniti Slovenci, ki se ukvarjajo s slovenskim šolstvom spijo… kaj praviš ti… se bodo prebudili??? Morda ko bo prišel princ!!! In če princ ne pride???
Moja italijanska kolegica iz tržaškega liceja “Francesco Petrarca” me spodbuja k temu, da se za to problematiko aktiviram, ja, nihče me, izmed Slovencev, ne spodbuja k temu, le ona, italijanska kolegica iz liceja “Francesco Petrarca” iz Trsta, ko pravi:
“Elena, attivati, attivati!!! gli accorpamenti delle scuole slovene avranno un effetto deleterio su tutti noi!”
20. November 2008 at 10:10 am
In se mi zdi, da je tudi naš blog zaspal, kot vsaka stvar v zamejstvu!
20. November 2008 at 10:56 pm
…Jurij, ne skrbi, premor je potreben. da pridejo ideje. predlagaj novo temo za diskusijo, če imaš čas in voljo, vsekakor ne skrbi.
teme za diskusijo??? družine in širše družine??? homoseksualnost??? teme za mladino??? ljubezen in/ali spolnost??? kozarec vina ali več??? zakaj???
tebi in uredništvu prijazen pozdrav
objem
21. November 2008 at 11:33 am
Ja, ne zameri, če je blog zaspal, ampak smo verjetno vsi bili po bankah se pozanimat, kako je z našimi prihranki in investicijami… Potem pa je prišla še “stangata” vlade na račun Slovencev v Italiji in ta zadeva od avtoceste… Blazno!
22. November 2008 at 9:18 pm
in torej na koncu kako se je končala zadeva? je gospod dipiaca res držal obljubo al ne?
24. November 2008 at 10:01 am
Sem vesel, da ste se oglasili, vsem hvala.
pri nas je danes na Goriškem sneg malo razgibal vse skupaj, smo pa, kot pravi Silvius, dobesedno še vedno šokirani od napovedi italijanske vlade, da nam bo rezala sredstva.
Bomo vztrajali,a prepričan sem, da bo težko!
javite se še kaj, Eleni pa hvala za ideje, bomo upoštevali, kot to počnemo vedno!
6. December 2008 at 8:30 am
Dragi Jurij,
kako je krasna slika o obisku Svetega Miklavža v vrtcu!!! Jurij, ali je naš prijazni, ljubi Sveti Miklavž prinesel darilce tudi tebi in Adriani??? Odvisi od tega namreč, če sta se v teku leta obnašala lepo in če sta ubogala vaše otroke. Ali sta to storila??? Meni je Sv. Miklavž prinesel knjigo, Vittoriju pa je prinesel krmilnico za ptičke. Midva, dragi Jurij, sva bila zelo zelo pridna. Drugače nama ne bi prinesel prav nič. Ali ni tako, Jurij???
15. December 2008 at 10:06 am
Kaj pa se vam zdi zadnji “podvig” tržaških občinskih mož, ki ne najdejo boljšega dela, kot da se spravijo na ubogo ravnateljico SLOVENSKE osnovne šole zaradi izpostavitve SLOVENSKEGA traku na odprtju nove menze? Pa tudi večina “naših” ni briljirala, češ da je bila to napaka, kake vidne solidarnosti kolegov ravnateljev, ki bi jo zabeležil tisk, pa od nikoder. Včasih me je pošteno sram, da sem pripadnik te manjšine.
16. December 2008 at 1:57 pm
Dragi Silvius, imaš prav, a vseeno: ne sramuj se naše manjšine, ker nas je nekaj, podobnih kot si ti, ki še verjamemo, da imamo svoje dostojanstvo, ki nam ga skušajo vzeti.
Ne, niso se izkazali, nikakor ne.
In že priimek občinskega moža je protokol svoje vrste!
Prav danes PD poroča o tem, kaj so včeraj na novogoriški občini govorili o teh dejanjih, za načrtno in skrbno pripravljeno udarjanje po nas in manjšini gre. Tudi neljubi dogodek v Barkovljah.
Da pa imamo v svojih vrstah tudi take, ki se obračajo po vetru, je dejstvo, le slediti jim ne smemo.
Ne gre za nobeno “pokončno držo”, o kateri se lahko smeji vsakdo, ampak samo za dejstvo, da moramo vedeti, da nas nihče ne bo spoštoval, če se najprej sami ne bomo!
Pozdrav in javi se še kaj!
21. December 2008 at 4:17 pm
Jurij, glede na to, da nisem še imela nikakršnega tvojega odgovora na vprašanje, ali je v svoji vreči Miklavž imel nekaj tudi zate in za Adriano, domnevam, da tebi in Adriani, Miklavž ni prinesel ničesar.
Ali je tako??? Ali pa vidva pričakujeta Dedka mraza ali pa celo Befano???
tebi in družini
prijeten božič
8. January 2009 at 1:44 pm
Jurij, in torej??? Ali je prišla vsaj Befana???
Tvoj molk je morda zgovornejši kot katerakoli druga beseda, ki bi jo ti lahko napisal.
Če ni prišla niti Befana, Jurij, bom pa jaz osebno pisala pismo Velikonočnemu zajcu in ko bo zajec izvedel, da sta ti in Adriana pridni osebi in pridna starša, vama bo brez dvoma prinesel kaj. Si lahko gotov!
Trenutno bodita zadovoljna z mojim prisrčnim pozdravom, ki ga pošiljam Vam in tudi vsem tvojim sodelavkam in sodelavcem uredništva.
Tebi in družini iskreno voščim vse najbolje in vse najlepše v letu 2009!
Tebi in sodelavcem voščim srečno in člankov prepolno leto 2009!
14. January 2009 at 10:46 pm
Jurij, s tvoje strani ni nobenega odziva. Razmišljam, kaj se ti je zgodilo…
Aha, zdaj mi je vse jasno: dvojezičnost, ja dvojezičnost - saj sem na blogu skrbno prebrala tvojo izjavo, Jurij: “Jurij Paljk je v brezhibni italijanščini italijanskemu novinarju iz Neaplja izjavil: ” Od danes naprej bomo tu na blogu Novega glasa pisali samo, samo italijansko / qui si scriverà - beh, si scrive perké: scripta manent - solo in italiano!!!”
Ah, ubogi Jurij, kaj se je tebi pripetilo!
19. January 2009 at 9:26 pm
Jurij, kaj se je tebi pripetilo??? Kako, nič ne pišeš za prekrasen blog “Nuova voce”???
Jurij!!!!!!!!
Piši za “Nuova voce”, Jurij!!!!!! Piši Jurij!!!! Scrivi Jurij!!! Scrivi Giorgio!!!!!!!!!
Altrimenti, carissimo Giorgio, la voce del blog non sarà più una “Nuova voce”.
Codesta voce, carissimo Giorgio, diventerà vecchia, obsoleta, Giorgio, obsoleta.
2. February 2009 at 9:02 am
Elena, ni nevarnosti, da bi naš blog postal neslovenski, zares ne.
Strumno smo že v februarju in se pripravljamo na vsakoletno Prešernovo proslavo, ki je ponavadi kar lepo slovenske, ker drugačna ne bi mogla biti, mar ne?
Elena, če se nisem javljal, je temu kriva najbrž utrujenost, taka in drugačna, pa tudi z bloga smo se večkrat preselili drugam, kjer je več mladih, poišči nas, videla boš, da imam prav.
Sicer pa bi v našem blogu radi videli tudi druge, ki bi napisali kaj si mislijo o zadnjih zapletih med SKGZ in SSO!
Pozdrav vsem
Jurij
2. February 2009 at 3:31 pm
Ja, tako je pač: mirno življenje, potem vse naenkrat preplah … in potem spet tišina.
Kar se šole tiče sem že pred meseci predlagal forumski oddelek o tej temi - odziv Novega glasa: ničla.
Kar se tiče prav šole in če in kako se nekdo potrudi: morebiti sem kaj spregledal, a menda veliko “civilnih” pobud na temo šolstva (razen npr. 01.12.08 na Opčinah) ni bilo, torej morebiti niti starše ne zanima, kako bo šlo naprej s šolo? SKGZ in SSO na tem področju tudi niso nič naredili, če niso morebiti usmerjali glasovanje v Deželni šolski komisiji za to, da se začne vsiljena vertikalizacija. In to v brk pozivom že pred mogoče dvemi leti, da bi se krovne aktivirale.
Programska konferenca očitno ni bila dovolj učinkovita; kar se šolstva tiče -izsledke sem prebral na PD svojčas- se mi je zdelo en velik besedni oblak: veliko kapljic in nič dežja, ki bi nas osvežil, zbudil in pomagal, da bi se rodil nov sadež.
Zdaj žal, tudi politiki, hitijo zad za nam z vrha natočena dejstva.
Pesimizem, o katerem se danes bral na Slomedia.it: ja, že res, pesimizem. Država reže, dežela reže, občina reže. A za “Canzone Triestina” bo vedno denar na pretek!
Pa brez zamere.
5. February 2009 at 8:43 am
Henk, nič ne bom meril, ker nisem tip.
O šoli smo pisali, bili kritizirani in bomo še.
pa se mi vseeno zdi, da je temeljni problem slovenske šole predvsem slovenski jezik, a o tem noče nihče govoriti in tisti, ki govorimo, smo v PDju zmerjani od vedno kot “narodnjaki”.
To je naše stanje.
Še to: sam vozim v šolo s slovenskim učninm jezikom tri otroke, osem let sem jih vsak dan voz<il vsaj 80 km, sedaj plačujem najemnino stanovanja v Gorici, da smo bližje šoli s slovenskim učnim jezikom. In bi rad povedal samo to: V to šolo jih vozim IZKLJUČNO IN SAMO TER LE zaradi slovenskega jezika.
Pika.
In zato: Imam pravico vsaj zahtevati, da se pri poučevanju slovenščine malo potrudijo?
Pozdrav
Jurij
6. February 2009 at 1:59 pm
Jurij, kar zadeva sodelovanje oziroma nesodelovanje med SKGZ in SSO, gre za situacijo majhnega otroka, ki z lesenimi kockami hoče graditi hišico, toda nekoordiniranosti dveh rok, kar bi bilo bistveno zato da bi lahko hiša bila zgrajena, enostavno ni, in dokler je ne bo, otrok ne bo mogel zgraditi hišice.
Vsekakor, boš videl Jurij, otrokove roke se bodo naučile kooperirati pri gradnji hišice, prav tako kot se bosta SKGZ ter SSO naučila koordinirati dve roki ter kooperirati optimalno za ohranitev našega slovenstva.
V povezavi s tem kar praviš o šolah, Jurij, zaščitni zakon mora absolutno ščititi slovenske šole vseh vrst in stopenj! Absolutno! Je zakon!
Jurij, biti kritizirani je prav, Jurij, pomeni, da obstajaš. Sprejmi odprtodušno, Jurij, katerokoli najbolj bolečo in negativno kritiko. S pomočjo kritike boš gradil naprej…
Seveda, Jurij, ohranitev slovenstva in slovenščine je bistvo vsega, za nas Jurij, za naše otroke, za otroke naših otrok… je tako, Jurij, bo Jurij, bo…
tebi, družini in uredništvu
objem in pozdrav
elena
10. February 2009 at 11:55 am
Cenjeni Jurij,
seveda imaš vso pravico zahtevati, da se za slovenski jezik potrudijo.
Istotako imamo pravico, da zahtevamo, da se na slovenskih šolah (ops, na šolah s slovenskim učnim jezikom?) govori slovensko tudi na sestankih s starši in ne, da se moramo tam mučiti dvojni čas, da si poslušamo eno in isto vsebino v obeh jezikih.
Ne samo, da z Gelminijevim dekretom oz. finančnim zakonom Tremontija še globlje režejo v našo (in sploh ita) šolstvo, žal si zdaj tudi s prenagljeno vertikalizacijo še dodatno ošibimo kar sami oz. nam t.i. strokovnjaki šibijo šolo kar mimogrede. Jasno je, da obstoj neke šole, ki jo obiskujejo ja in ne pet otrok, ne moremo braniti na vse kriplje in verjetno tudi otrokom naredim omedvedjo vslugo. A se ravnateljstvom odpovedati ne da bi jasno vedli čemu in imeli kaj v zamenjavo …
Kaj bo šele prihodnje leto, ko se bojo lotili naši t.i. strokovnjaki višje …
Lp
11. February 2009 at 10:35 am
Pozdravljeni! Čestitam za spletno stran. Dovolite mi da, predlagam, objavo čudovitega govora g.Iva Cotiča na Prešernovi proslavi v Trstu, zaradi svežine in neopredeljenosti . Želim si, da bi ga prebrali vsi zamejci (in tudi ostali Slovenci…) in se v zadevo malce zamislili.
Poleg tega vas prosim, da k anketi o vertikalizaciji šol, dodate možnost, vstavljanja mnenj. Hvala. Vesna
11. February 2009 at 12:24 pm
Draga Vesna! Ker pri anketi tehnično ni mogoče dodajati komentarjev, smo na Tvojo pobudo odprli blog o tem vprašanju (link).
Hvala za druge spodbudne besede in predlog, ki ga bomo rade volje upoševali.
11. February 2009 at 12:50 pm
Draga Vesna, bomo skušali objaviti govor Iva Cotiča, sam ga nisem slišal, a ga bom z zanimanjem prebral.
Hvala za pohvalo spletne strani, moram povedati, da je zasluga predvsem danijelova, ker on največ dela, da je stran posodbljena in lepa, je pa to samo še dodatno delo ob redakcijskem za časopis, kaj drugega pa zaenkrat ne moremo, lahko pa ti povem, da bi po moje danes morali 80 odstotkov moči že vlagati na web, ker nas mladi samo tu obiskujete, in samo 20 za časopis, a se tega ne da, tudi zaradi tega, ker je splet zaenkrat še zastonj, časnika, pa ne moremo delati zastonj, računica se ne izidde.
Smo bili pa prvi v zamejstvu, ki smo odprli blog, kjer lahko pišemo neobremenjeno stvari, ki ne pridejo v časnik, vsaj to.
Z zanimanjem seveda vedno berem Eleno, ki je duhovita, oprosti, Elena, ampak vedno ne morem takoj odgovoriti, ker je dela precej, ne samo pri časniku!
Hvala, ker sta se oglasili!
Jurij
23. February 2009 at 11:21 pm
Zgleda, da šolstvo nikogar ne zanima …
12. August 2009 at 11:39 pm
Ah … ni govoril o odgovornosti in kritiziral druge, da nočejo imeti uplinjevalnik “v svojem vrtu” (in my backyard)?
>Na srečanju s Pahorjem sta se pogovarjala tudi o nuklearki v Krškem in o možnem vstopu Italije vanj…
Pravzaprav sem se pogovarjal samo jaz…
>Ja, to je bilo dejansko moje podvprašanje…
Pahorju sem predstavil načrt, ki ga zagovarjam od izvolitve. Javno sem večkrat priznal naklonjenost jedrski energiji. Italijanska vlada je na moje veliko zadovoljstvo pred kratkim spet uvedla jedrsko energijo tudi v Italiji. Takoj sem pomislil, da bi bilo sodelovanje s Slovenijo, ki v Krškem gradi drugi blok, dosti boljša rešitev kot grajenje nove infrastrukture tukaj. Pahorju sem izrazil svojo pripravljenost, potem ko sem o tem govoril tudi z italijanskima ministroma Frattinijem in Scajolo ter s sekretarjem Ursom. Pahor je mojo ponudbo sprejel v vednost, ni se pa izjasnil, kako gleda on na to zadevo.
5. September 2009 at 6:23 am
Kako pomembno je vprašanje plinskega terminala v Žavljah v Italijo, priča dejstvo, da je Italija včeraj odpovedala ministrsko srečanje med Italijo in Slovenijo v Ljubljani.
To so dejstva.
Kot so dejstva, da je že Illyjeva uprava pripravila ves teren za Žavlje, kot so dejstva, da se avtocesto gradi, iz Vileša do Gorice, šele takrat, ko to zahteva Ikea, ki bo prihodnji mesec že stvarnost v Vilešu.
Kapital, vsemogočni kapital.
In mi?
Lahko seveda pišemo.
Kot smo in bomo.
To pa je tudi vse, kar lahko naredimo.
17. September 2009 at 12:26 pm
Spoštovani Jurij,
ne vem, v čem je “priprava” Illy-ja bila kar se Žavelj tiče, sicer v vseh teh letih je vedno ista zarjavela šara na očeh.
To kar časopis lahko dela je podati informacije. Npr reportažo o obstoječih terminalih, o poteku gradnje in če in v kolikšni meri so bile neušečnosti za prebivalstvo med gradnjo in med delovanjem uplinjevalnika.
17. September 2009 at 12:28 pm
In kar se “Kapital vrti svet” tiče, je bilo zelo zgovorno dogajanje na Knjižnem sejmu v Nemčiji, ko je zaradi Kitajske velika demokratična in močna Nemčija klonila diplomatičnem pritisku.
Danes govorimo o bojazni, da nas bojo v Evropi preplavili muslimani … čakajte, da ustanejo Kitajci in odhlačajo po svetu …
27. December 2009 at 10:01 pm
Sonetni venec, sestavljen po Prešernovem zgledu, V SLOVENSKEM JEZIKU, pišem, Jurij.
Prve črke vsakega verza 15. soneta, magistrale, beremo navpično “O VELIK TI FRANCE”, podobno kot beremo v Prešernovem 15. sonetu, magistrale, “PRIMICOVI JULJI” … upam, da bo s strani slovenske založbe zanimanje za objavo.
TEBI, DRUŽINI, UREDNIŠTVU NG
SREČNO NOVO LETO 2010!!!
elena cerkvenič
16. June 2010 at 12:23 am
Trenutek ni ravno najboljši, vendar sprašujem, zakaj niste odprli posebne teme glede krize na Novem glasu. Kje so vzroki, kaj se lahko ukrene, katere so možnosti črpanja alternativnih virov, da ne bo vedno vse odvisno od javnih sredstev… Roko na srce, precej čudno se mi zdi, da se sproži krizno stanje zaradi pičlih 30.000 evrov primanjkljaja, pa naj bo podjetje še tako majhno. To sprašujem, ker okoli slišim trditve, da bi se luknja lahko mirne duše pokrila, če bi se odpovedali tiskanju kake knjige, ki je itak nihče ne bo bral in podobne stvari. So to le govorice običajnih tipov, ki v življenju nimajo kaj početi, razen kritizirati delo drugih (sami pa ne naredijo nič), ali je kaj resnice na tem? Pa oprostite mi, če sem bil tako direkten.