Naš prostor, “Zveza” itd.
SKGZ predlaga Zvezo Slovencev iz Furlanije Julijske krajine kot “povezovalni forum politične in civilne družbe”. SSO govori o Narodnem svetu. Kaj vi menite o strategijah združevanja in poenotenja naše manjšinske skupnosti?
SKGZ predlaga Zvezo Slovencev iz Furlanije Julijske krajine kot “povezovalni forum politične in civilne družbe”. SSO govori o Narodnem svetu. Kaj vi menite o strategijah združevanja in poenotenja naše manjšinske skupnosti?
30. April 2008 at 5:47 pm
torej se ena organizacija?
ne zadoscata ze SSO, SKGZ…zdaj se ZSFJK????
bosta SSO in SKGZ se vedno obstajali s pdovojenimi strukturami, ali se bosta “zlili” v nov subjekt? Ce bo tako, je zadeva zame dobrodosla, samo naj se to zgodi cimprej, ne da se vlaci naprej z nerealisticnimi gigantizmi posnemajoc italijansko politiko.
Hudomusno se sprasujem, ce bi SKGZ prisla ven s takim predlogom tudi ce DS ne bi “fasala” taksne polomije na zadnjih volitvah, malce mi smrdi po “plezanju po speglah”…
1. May 2008 at 6:36 pm
Sam sem prepričan, da je ta pobuda nujna. jasno je, da ima Robi morda po svoje prav, ker prihaja pobuda ob nepravem času, mislim na volitve namreč, ki so šle za SKGZ slabo, a tudi SSO ne more nazdravljat, sedem tisoč glasov je sedem tisoč glasov!, a sem sam istočasno mnenja, da ni druge možnosti kot sodelovanje, sodelovanje na vseh ravneh.
Ste brali na tretji v Novem glasu jasen podatek, da je sredstev za Novi glas vse manj? Ste?
In ste brali poročilo uprave Primorskega dnevnika, da tudi letošnji povišek iz Slovenije ni zadoščal?
Ste brali Aceta mermoljo, ki je bistro ugotovoil, kako je pri nas?
Če ste, potem boste razumeli, da ima Rudi Pavšič prav, ko skuša na vse načine združevati in ne razdvajati.
sam sem prepričan, da nas je odločno PREMALO, da se gremo še naprej take in drugačne.
Bom morda zares norec, a zame bi morali delitve iz preteklosti pozabiti!
Ničesar se nismo, ne eni in ne drugi, naučili iz porazov, da, porazov, v Nabrežini, a bi se morali.
kaj zares samo čakamo, da se nam bo vse sesulo?
zakaj ne razumemo tega, da si enostavno NE MOREMO VEČ privoščiti na isti dan imeti pet prireditev, na katerih je vsega skupaj sto ljudi?
To je le nekaj misli, a sam sem prepričan, da je pobuda zrela, če bomo seveda mi dovolj zreli, da se zberemo in razpravljamo, se dogovarjamo, DELAMO skupaj!
Programska konferenca je padla v vodo, enotnega predstavništva več ni, Rupel v Ljubljani sprejema samo tri izvoljene predstavnike ali pa samo Pavšiča in Štoko, kar je po moje premalo.
Če bo temu forumu, zvezi, naj se imenuje kakor hoče!, uspelo narediti nek povezovalni člen, nek organ, v katerem se bomo prepoznavali, ne glede na to ali smo rdeči, beli, zeleni, vijoličasti ali pa brezbarvni, potem bo to dobro!
2. May 2008 at 9:15 am
Popolnoma podpiram Dolfija!! In ker smo pri debati… zakaj je vsako leto na 1. maj osrednji kulturni program Praznika Frtalje vedno istocasno kot osrednji kulturni program Praznika v Steverjanu?
3. May 2008 at 9:13 pm
Zanimalo bi me, kaj o tej Zvezi misli Gabrovec. On je bil namreč v vrhu SKGZ-ja, sedaj pa je na listi SSk postal deželni svetnik. “Prehod” z ene na drugo stran ni bil, kar mi je znano, zelo “mehak”.
7. May 2008 at 7:57 pm
Kar nekam tiho je, a?
Mislim dejstvo, da nikogar ne zanima Zveza.
kaj je res tako?
Sicer pa je paritetni odbor, beri SKGZ, zakuhal tako, da ji ni primere. Ko nimaš niti spoštovanja do lastnih korenin, nimaš več nič. Niti lastnega dostojanstva ne!
8. May 2008 at 3:19 pm
O predlogu ne vem kaj si misliti. Načelno sem za sodelovanje. Pri tem predlogu pa mi ne gre v račun kar nekaj stvari: podan je bil prek medijev, je že bila določena oseba, ki bo pogovore vodila (Pavšič), v tej zvezi bi morala sodelovati tako civilna družba,kot politika…
Vse skupaj se mi zdi zares, kakor je že bilo omenjeno, iskanje izhoda iz slepe ulice.
Mislim, da moramo biti veliko bolj pogumni. Danes, in tudi včeraj, imamo tri reprezentativne organizacije Slovencev v Italiji: SKGZ, SSO in Slovensko skupnost. Dogovarjanje in sodelovanje med temi tremi subjekti lahko daje novega zagona. Te tri lahko oblikujejo skupno predstavništvo (tri člani). Mislim, oz. prepričan sem, da je to lahko izziv, iz katerega se potem lahko zgradi, začenši pri temeljih-teritoriju, prava ZVEZA.
9. May 2008 at 5:38 am
Julijan ima prav, ko trdi, da bi se zadeve bilo potrebno lotiti dosti bolj resno, kot je sedaj zastavljena, tudi v luci dogajanj okrog paritetnega odbora, ki ga vodi B.Brezigar in zadnja stvar, ki so jo storili, on, italijanski člani in SKGZ, je neverjetna!
Ko se sam žagaš; sicer govoriš, da si za postopno uveljavljanje… Do zadnjega Slovenca, ki bo umrl….
Neverjetno.
Ce se odpovemo mestnima srediscema Gorice in Trsta, nas ni in to Italijani dobro vedo!
Mesta so kljucna stvar!
Kaj ima to z Zvezo?
Vse.
Vse je v tem, ce smo ali nas ni!
Dejstvo, da smo v Trstu izgubili mescanski sloj, je ze samo po sebi grozljivo!
Nekaj podobnega se dogaja sedaj Goricanom!
Mimogrede: Semolic je napovedoval, da bomo v mesecu marcu ze v trgovskem domu v Gorici. In?
9. May 2008 at 1:31 pm
Kar se tice paritetnega odbora bi rad vprasal blogovce, naj mi razlozijo, kdo je koga postavil na to mesto.
Bela roba, da postopno uveljavljamo pravice. Enkrat ko bosta Gorica in Trst izkljucena, adijo, ne prideta vec nazaj.
ma, ja, saj … je treba gledat na mestne cetrti, ker v enih zivi vec slovencev kot v drugi … Ma per favor, ma daj, ma kam smo prisli …
soliti zakoni alla taljana, fatta la legge trovato l’inganno.
na ulice in postavljat bombe, altro ke! sej ne proti soprebivalcem ma proti politikantom za katere so manjsine le “predmet za politicno barantanje”.
Gnusno!
10. May 2008 at 6:21 am
Poskusite samo reci, da ni prav, pa boste videli, kaj vam bodo povedali!
Niste videli, kako se BB v PD-ju spreneveda in zali nase predstavnike v paritetnem s “pokoncnostjo”. Livio and co. pa so pokoncni, ne?
David ima prav, da je vse skupaj gnusno.
In mi vedno nekaj cakamo!
Cakamo, ne?
Ker ONI vedo, kaj cakamo.
Ker ONI, samozvanci, vedo, kdo je pokoncen…
Levica, ki je izvolila BB-ja, naj si koncno prevzame odgovornost!
Kaksna pokoncnost neki!
Vedno neko kleceplazenje!
Da, gospod, da gospod, zi buana, zi buana!
Vedno ista zgodba, vedno isto hlapcevanje!
Hlapci!
14. May 2008 at 8:20 pm
no, ker zgleda da je debata malce “zaspala”, jo popestrim z nekaterimi vprasanji glede vloge SSK, ki jih postavlja danes na PD-ju Ace Mermolja:
citiram:
glede priložnosti, da postane (SSK) zbirna stranka Slovencev, pa mora vendarle odgovoriti na nekatera vprašanja:
a) Na osnovi katerih vrednot in programov se bodo Slovenci zbrali v eni sami stranki?
b) Koliko glasov lahko na ta način pričakuje skupna stranka?
c) Se bo morala nova formacija ob volitvah naslanjati še vedno na druge stranke, ali pa bo tako številna, da bo prestopila »normalen« volilni prag?
č) Če se bo morala ob volitvah naslanjati na druge stranke, bodo zavezništva trajna (npr. z DS) ali pa »fleksibilna« (jutri morda tudi s PDL)?
d) Bo trud rodil enega deželnega slovenskega svetovalca, ali pa se v Trstu in v Rimu odpirajo nove možnosti?
ima kdo odgovore na ta vprasanja?
20. May 2008 at 7:36 am
no, ocitno so vprasanja ki jih postavlja Mermolja prevec komplicirana…
volitve so mimo, poletje bo kmalu tu…vsi na morje!
22. May 2008 at 3:43 pm
Julijan pravi:
“Danes, in tudi včeraj, imamo tri reprezentativne organizacije Slovencev v Italiji: SKGZ, SSO in Slovensko skupnost.”
Dragi Julijan, oprosti ampak se s to izjavo ne morem strinjat. Kaj pa vsi tisti Slovenci, ki so aktivno vključeni v druge stranke, od skrajne levice do skoraj skrajne desnice? Tudi npr. Igor Kocijančič ali Danilo Slokar predstavljata lepo število naših ljudi. Lahko se ne strinjaš z njihovimi idejami, ampak tisti Slovenci niso drugorazredni del manjšine. Slovenska skupnost žal (še?) ne združuje vseh.
V skrajnem primeru ti povem, da tudi Gombač in Ferletičeva sta Slovenca.
Ma ta dva z razliko od drugih, tehtata kar tehtata (tipo due de spade con briscola baston…)
26. May 2008 at 10:32 pm
Živijo in lep pozdrav vsem,
Zveza: res je, sodelovanje je treba in pozitivno je, če je resno in odkrito, če se SKGZ odpira tudi SSk, kar v preteklosti ni bilo izrazito. Konec konca gre po mojem razumevanju za to, da se SSO in SKGZ združita (in ne vem, če je to dobro, predvsem če bo na čelu le-te Pavšič -z vsem spoštovanjem, ne razumem zakaj poleg SKGZ je tudi predsednik SLOMAKA … kaj bo tudi predsednik Zveze?-), vsekakor stranka je stranka in civilna družba je civilna družba. Kje stoji v tem okviru SDGZ, Kmečka zveza, in druge več ali manj vidne organizacije - so ti vsi pod krovnimi in pika?
Druga stvar: bral sem da cakamo, da bi morali, da zdaj je čas, da se moramo končno … sprašujem vas, kdo si je naredil dvojezično izkaznico, kdo si je vrnil priimek v slovensko obliko in najbolje tudi kar ime zraven, kdo se pri ravnateljih v šoli pritožuje, ko so pobude za otroke ki obiskujejo slovensko šolo, v italijanskem jeziku in da to zveš potem, kdo je oddal svojo zdravstveno (ki jo še vedno nimamo nazaj in so šla dve leti), kdo stopi v občinsko izpostavo in pozdravi po slovensko, kdo pozdravi starše (tudi ita), ki peljejo svoje otroke v slo šolo v slovenskem jeziku, kdo se pritožuje če se sestanki s starši na šolah odvijejo dvojezično … Ni samo stvar Zveze ali krovne ali stranke, je stvar nas vseh, vsakega posameznega, v vsakdanju lahko še več kot ob volitvah. Če bi si lahko na vsa taka vprašanja pritrdilno odgovorili bi bili že dlje …
Pa brez zamere.
2. June 2008 at 2:51 pm
V našem prostoru imamo Slovensko kulturno gospodarsko ZVEZO, pa Slovensko SKUPNOST in SVET slovenskih organizacij. Zakaj nihče ni pomislil, da bi se novi “povezovalni forum politične in civilne družbe” imenoval Skupnost Slovencev iz Furlanije Julijske krajine ali Svet Slovencev iz Furlanije Julijske krajine? T.i. “Zveza Slovencev iz Furlanije Julijske krajine” je sicer dolgo ime; najverjetneje bi jo (ko bi prišlo do uresničitve predloga) v prihodnje imenovali kar “Zveza”. Slučajno prav tako, kot se v tiskovnih sporočilih uporablja beseda “Zveza“ kot sinonim za SKGZ…
3. June 2008 at 3:59 pm
V radijskem pogovoru o tej temi je podčrtala gospa senatorka Blažina nekaj zelo važnega: kdo bo demokratično izvolil člane telesa, ko bi prišlo do volitev znotraj slovenske manjšine?
Koga in po kakšnem ključu vpišemo v seznam volilcev (da ne bi rekli da bi se preštevali) in kdo bo odločal o “spornih” primerih???
Koliko odstotkov “slovensko kri” mora imeti nekdo, da se lahko tja vpiše? In kaj naredimo s tistimi osebami, ki -”con la nonna parlavo slavo quando iero picio”- in so “spoštljivi”, sami pa ne znajo besede slovenščine? Kaj naredimo s tistimi, ki so italijani (ali drugi) in so se naučili slovensko? In kaj naredimo s tistimi osebami, ki niso Slovenci, se ne smatrajo za take in to tudi nočejo postati, Slovensko ne znajo pa imajo kakšno drugo vez s Slovenci (npr. da imajo otroke v slovenski šoli) in zahtevajo vpis v volilni seznam? Osebe iz mešanih zakonov (če so ali ne obiskovali slovensko šolo ali če ali če ne znajo slovensko)?
Na podlagi česa bo kdo odločal koga vpisati in dovoliti kdo bo smel voliti? In kdo bo sestavil ta pravila?
5. June 2008 at 10:38 pm
Vsi se strinjamo z dejstvom, da je skrajni čas za združevanje. Problem pa je v tem, da nekateri dajejo predloge (Zveza, Svet ali Skupnost je isto!), drugi pa imajo a priori “pomisleke”. O morebitnih protipredlogih ne duha ne sluha. Kje je konstruktivizem??????????
6. June 2008 at 12:09 pm
Dober dan Janko,
lepo, da se oglasiš. Mogoče nisem bil dovolj jasen: Strinjam se, da se moramo združiti, sodelovati, strniti vrste, združiti moči. Če je “Zveza” pravi način, ne bi utegnil še presoditi.
To kar sem zadnjič napisal je pač vprašanje, o katerem si moramo biti na jasnem mogoče še preden začnemo razmišljati o tem, kaj bi Zveza bila in kako naj bi delovala: Kdo bo v njej sodeloval s kakšnim ključem. Iz svojega zornega kota menim, da je razčiščenje o tem vprašanju osnovnega pomena za katerokoli potezo. In to je istočasno predlog, kamenček v mozaiku za najboljšo rešitev.
Ne mi zameri, torej, če rečem, da jaz en predlog sem dal, torej vprašanje o katerem si moramo razjasniti ideje, ti pa si se samo hudoval nad druge. Torej na delo: Kakšen je tvoj predlog, protipredlog, vprašanje, načrt, vizija?
8. June 2008 at 8:35 pm
Sam pa sem prepričan, da je vseh organizacij pri nas že več kot dovolj!
In naj nehajo enkrat s temi zvezami in združenji, ki ne vodijo nikamor, saj nas ni več niti za en žakelj vseh skupaj!
Če je 7006 glasov problem za levico, naj se vpraša, kaj sploh delajo v slovenski komponenti!
Koliko glasov pa imajo, če preference niso dovolj dober pokazatelj?
Koliko?
In ta Zveza bi bila v redu le, če bi vsi plesali tako, tako, kot bi trobili in dirigirali oni!
Basta, dovolj o tem!
8. June 2008 at 11:55 pm
Živijo Henk!
Moj zadnji post ni bil namenjen tvojemu prispevku, temveč Petru K.
S tabo se popolnoma strinjam, da bi bilo najprej potrebno določiti pravila, potem pa pride (eventualno…) merjenje moči znotraj naše skupnosti.
Moj predlog bi bil zelo oster, ampak istočasno zelo enostaven: pravico do glasovanja imajo vsi polnoletni člani skupnosti, ki:
1) imajo dvojezično osebno izkaznico (kjer je to mogoče);
2) so spremenili priimek v izvorno slovensko obliko;
3) so dokončali šolanje (pred službo ali pred univerzo) na slovenskih šolah;
4) imajo otroke, ki obiskujejo slovenske šole;
5) govorijo slovenski jezik (tu bi predlagal nekakšen test).
Na tak način odpadejo iz seznama vsi tisti, ki:
1) so se slovenščino naučili pozneje (mislim, da jih ni na pretek);
2) so imeli slovenske prednike (starše ali nonote).
Verjetno ni idealno, ampak sem prepričan, da se lahko na tej osnovi lahko začnemo pogovarjat.
Lep pozdrav.
P.S.: Frkec, 7006 glasov je lepo število, ampak če je to realna slika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je za si odrezat jajca. Baje naj bi bilo Slovencev v Italiji od 30.000 do 50.000. Če vzamemo vpoštev nižje število, pomeni da samo približno 25% Slovencev je svoj glas namenilo SSk. To na žalost pomeni, da niti SSk ne more zahtevati, da vsi pojejo po njeni partituri.
9. June 2008 at 8:49 pm
pozdravljeni!
sam mislim,da bi bilo boljse imeti vec predstavnikov-posameznikov ki se izkazejo na razlicnih podrocjih.
lepo, da se je veliko govorilo o Pahorju, slabo pa, da se ni boljse podcrtalo zadnji uspeh Martina Turka na filmskem festivalu v Cannesu. To so lahko pozitivni vzorci ki veliko pripomorejo nasi razpoznavnosti.
To so primeri ki lahko bolje ponazarjajo uspeh nase zamejske skupnosti.
Politike bi raje pustil pri meru, saj so prevec nagnjeni na veckrat nerazumljive in nejasne kompromisne”resitve”.
vsi cakamo na nek “deus ex machina” ki nas bo resil iz zagate, med tem pa se ne zavedamo da cas tece in se nasa realnost krci…
10. June 2008 at 3:44 pm
Pozdravljen Janko,
tvoje razmišljanje je dobro izhodišče, podobno sem razmišljal kot ti, sicer je tudi jasno, da ne upošteva vseh primerov. Ni mi jasno, če teh pogojev mora oseba izpolniti vse ali vsaj recimo 3 od 5. Teh redkih primerov, kateri se ne ujemajo z navedenimi točkami, bi potem lahko rešila kakšna posebna komisija - tu je spet vprašanje kdo bi to komisijo sklical in kako bi bila sestavljena. Torej za primere kot so lahko (sicer gotovo le posamezni) otroci zdomcev, ki so se vrnili v rojstne kraje staršev ali tam, kamor so se starši kot državni uslužbenci morali preseliti, niso imeli slovenskih šol.
“2) so spremenili priimek v izvorno slovensko obliko;”: torej bi izpadli vsi tisti, ki imajo očetje ne-slovenskega izvora ali iz mešanih zakonov čeprav se čutijo Slovenci in so obiskovali slovenske šole? Je to pravično?
In kaj pa:
“Na tak način odpadejo iz seznama vsi tisti, ki:
2) so imeli slovenske prednike (starše ali nonote).”
Si hotel pisati: ki _niso_ imeli slovenske prednike? Ali moram povezati z ostalimi točkami, n.pr. ki sicer imajo slovenske prednike ampak ne govorijo slovensko, zato izpadejo?
Kot zaključek se mi zdi, da ne bomo prišli z lahka do nekega pravičnega pravila, ker mogoče izjem je še precej. Mogoče tako Zvezo, kot nekateri tu pravijo, dejansko ne utegnemo spraviti skupaj, ker poleg takih “statutarnih” pravil je tudi vprašanje kaj bi dejansko naredila ali odločala taka Zveza. In tudi če bi Zveza kaj odločila, koliko bi bilo obvezno to za vsakega posameznega človeka ali sa vsako društvo in ustanovo itd.? In kaj dejansko lahko Zveza odloči? Če ali če ne bomo imeli na razpolago dvojezične izkaznice ali dvojezične obrazce ali prevajalce ali denarno podporo? In kako bo Zveza zahtevala ali sploh preverila izvajanje svojih odločitev?
Hmmmmmmm…. to moram še bolje premišljevati, v tem trenutku se mi nakopičijo preveč vprašanj - pomagajte mi!
Še pripombo k tem, kar piše Robi (pozdravljen):
Politiki se znajdejo gotovo prevečkrat v neki pozicij odvisnosti in pred vprašanjem, ali dobim 20% s kompromisom ali ne dobim nič, sem pa branil svoja načelna stališča? Ali načelna stališča (odločitve?) Zveze? Prepričan sem, da ni enostavno npr. se v Deželnem svetu boriti za kakšno “slovensko stvar” (prispevke, olajšave itd) sam ali osamljen, ko se znajdeš med odklonilnimi stališči vse okoli sebe.
Po tvojem mnenju, če pustimo politike stat, kdo bo potem takem branil naše interese in pravice, npr. v zakonodajnih telesih kot je Deželni svet? Kako bomo lahko kaj dosegli, če ne (vsaj) tudi preko politikov?
Vsem lep pozdrav, dajmo še naprej skupaj razmišljati!
13. June 2008 at 12:32 am
Predloga SKGZ se ne sme enostavno zavreči, ostaja pa vtis, da je nekoliko “vržen gor”, da je nastal po sili razmer in ne preveč premišljeno. In tudi jaz sem za to, da se novo telo, ki pa mora zame biti enostavno nova, enotna krovna organizacija, izvoli oz. izvoli njene organe. Kako naj se voli oz. kdo naj ima volilno pravico, tudi jaz nimam prav jasnih pojmov, eno pa je gotovo: če je nekdo izvoljen, ima veliko večjo težo in nazadnje ne smemo gledati na volitve v manjšini kot nekaj a priori slabega, kot nekaj, kar bo samo prineslo nova trenja. Pomislimo, da je to lahko tudi dobra vaja za utrjevanje demokracije in demokratičnega razmišljanja pri nas. Vsekakor bi morala ta nova struktura imeti jasno pred sabo cilj utrjevanja in razvijanja življenjskega prostora slovenskega jezika, ne pa njegovega izločanja iz mestnih središč, drugače so vse besede o tem, da je treba dati jeziku prihodnost, floskula…
17. June 2008 at 3:14 pm
Silvius ima prav, ko pravi, da se ne sme vreči ideje v koš, čeprav je prišla na dan v napačnem trenutku, ker so pri SKGZ mojstri komunikacije, spomnite se samo jokanja okorg PD-ja in Glasbene matice!, ko so najbolj v škripcih, kot so sedaj, ko so jo dobili na volitvah po glavi, se spomnijo vedno nekaj, da so vedno na prvih straneh Primorskega in se moramo vsi ukvarjati z njimi.
Sam se ne ogrevam za volitve, ker bo tako, kot je bilo z Zadrugo Primorskega, ko so nosili nekateri po pet in več “deleg” v rokah….
Nekaj pa je treba narediti, nekaj ja.
17. June 2008 at 4:24 pm
Ste brali v PDk pogovor s Pavšičem v petek (13.6.)? In s Štoko danes (17.6.)? Kaj se vam zdi? Ljubljana hoče v našem prostoru enega samega sogovornika, enotno predstavništvo itd. Fantje, smo še daleeeeeeeč!
18. June 2008 at 5:45 am
Dragi prijatelji,
Veliko je govora o skupnem predstavnistvu, in tudi sam bi rad pristavil svojo:
Prebral sem vcerajsnji (17.06) intervju g. Dragu Stoki na Primorskem Dnevniku in moram priznati, da mi ni uspelo dojeti globoke razlike med takoimenovano »Zvezo« ki jo predlaga SKGZ ter »narodnim svetom« ki ga predlaga SSO (morda sem jaz povrsen, ali niso napisali vsega). Iz intervjuja bi clovek razumel, da je prvi predlog neizvedljiv, kompliciran, pravo »sizifovo delo«, medtem ko bi Narodni Svet predstavljal neko naravno, idealno resitev za vse nase probleme s skupnim predstavnistvom.
Kje je vsa ta bistvena razlika, ce v obeh primerih bi bilo potrebno glasovati in, kar je najtezje, dolocati KDO ima pravico do glasovanja?
Neko skupno predstavnisvo (imenujmo ga kakor hocemo, polemike o imenu se mi zdijo otroske-naj bo kaksna tretja varianta) bi moralo ustvariti cimvecji konsenz, skupni imenovalec bi moral biti cim sirsi. Veckrat zaskrbljeno prebiram o komisijah, ki bi dolocale o »zavednoslovenskosti« zgoraj omenjenih glasovalcev…to ze meji na xenofobijo. Polemicno se sprasujem: in kdo bo volil komisije?
Ce na eni strani je opazna neka hitrica v predlogih SKGZ-ja,da bi preprecila izgubljanje terena, se mi zdi tudi SSO-jev predlog prenagljen in nepremisljen (vtis ki ga daje, je da bi hotel cimprej izrabiti nek politicni trenutek v manjsini).
Mediji umirjujoce govorijo da »sodelovanje med SKGZ in SSO« je na visokem nivoju, a meni taki komunikeji precej smrdijo, saj »nismo miga mone«(bi rekel moj stric)in dobro vemo, da ce bi zadeve pravilno delovale in ne bi bilo trenj, bi problem bil ze zdavnaj resen!
Cas bi bilo, da bi se zavedali, da zivimo v mesanem prostoru ki ima doloceno specifiko. Vecina nasijh »zamejcev« se ne identificira s Slovenijo, tako da je cut neke »narodnosti« morda bolj vezan na Primorsko, na Kras in podobno. Veliko je clanov nase skupnosti, ki so dosledno dvojezicni prav ker izhajajo iz mesanih zakonov in v sebi cutijo pripadnost/spostovanje do dveh narodov. Konec koncev tudi Gabrovec je direktni predstavnik take realnosti, saj izhaja iz mesanega zakona, in morda tudi ta element je pripomogel k temu, da je zbral cedno vsoto glasov.
18. June 2008 at 9:56 am
Lep pozdrav vsem,
prav je, da se o temah pogovorimo, in to velja seveda tudi o Zvezi/telesu skupnega predstavništva, nihče želi predloge zavreči vnaprej.
Nekaj pripomb o tem:
500 ljudi se mi zdi izredno veliko, preveč. Če naj 500 ljudi predstavlja naš parlament, ne vem, kje naj bi se 500 ljudi na kupu zbrali in kako bi diskutirali. Da bi pa celotna struktura predstavništva šteje 500 ljudi, lahko je še vedno preveč, razdeljeno na parlament, komisije, krajevna predstavništva itd. - to je lahko že bolje. Nekako po modelu rajon-občina-pokrajina-dežela.
Kdo je lahko kandidat. Določiti ključ je lahko najtežja naloga in bo vedno težja. Lahko so člani “dosledno dvojezični” (kot jih imejuje robi), bi lahko bili člani tudi italijani, ki so se naučili Slovensko? Če so lahko člani/kandidati tudi politični predstavniki iz italijanskih strank (v prvi vrsti Demokratične stranke, seveda), kako je lahko telo skupnega predstavništva gotova, da ti člani niso pod vpljivom italijanskega vodstva le-teh strank?
Konec konca menim, da bo v nekaj letih neizbežno združevati sile krovnih organizacij, ker se bojim, da je in bo Slovencev vedno manj. Sam nisem mešani in zato si res zelo težko predstavljam, kako to v mešani družini poteka, ko vsaj en starš ne govori/razume Slovensko, in vidim vsak dan primere ko ita starš enostavno ne razume o čem se govori (torej niti pasivno znanje Slovenščine, in ima lahko otroke v slovenski šoli že vrsto let). Kako gledajo ti ita člani mešane družine na slo zahteve po zaščiti oz zasledovanju slo/manjšinskih interesov? Nastanejo trenja? Je torej bolj verjetno, da tako mešani ne bojo prišli zraven zaradi “ljubega miru v družini”? Ni bolj verjetno, da t.i. “dosledni dvojezični” so taki samo izven družine, ker se tam pogovirjo, zaradi prisotnosti ita člana, samo v ita? Ali se izvrši taka “dosledna dvojezičnost” tudi znotraj domačih zidov, in kako to občuti n.pr. ita oče ali ita mati? Ni vsakdanja raba Slovenščine, mogoče pred vsem ampak seveda ne samo v družini ena bistvenih sestavnikov naše manjšinske samobiti? To ni ne polemika ne očitek, to je vprašanje, ker res ne vem kako to poteka (poznam samo posamezen primer skorajda kreganja ko se je šlo za izbiro šole).
Vsa manjšinsko vprašanje se mi zdi podobno kot diskusija v Nemčiji o odškodnini prisilnih delavceh med drugo svetno vojno: Toliko so zavlačevali, dokler jih je ostalo malo živih, tako da lahko tudi milostljivo tistim par preživelim dajo kako malenkostno odškodnino (delavci so bili stari 20, 30, 40 let … o odškodninah se je govorilo dobrih 50 let pozneje, torej ko so bili stari 70, 80 … let - koliko jih je to dočakalo in koliko jih je medtem -če ne že takrat- umrlo?). Tako je z zaščito, zakaj je prišel zakon ven šele leta 2001 in ne že 1960? Oprostite, da se malce izkašljam, in ni me treba spomniti, da je 38/2001 pač dejstvo (in da pač ni 38/1960).
Če se vrnem še enkrat na intervjuje: prav ima dr. Štoka, ko je rekel, da bi se o skupnem predstavništvu prej pogovorili znotraj organizacij in potem izdali bolje izdelan predlog, gospoda Pavšiča bi pa rad slišal izjaviti, kako so si pri SKGZ predstavili reševanje vprašanja, kdo se bo kandidiral in kdo to odloča, kajti enostavno je reči da je “programska konferenca propadla ampak ne zaradi našega zadržanja” - bojim se, da tu gredo na podobno pot, “mi smo izdali predlog ampak je propadel ne zaradi našega zadržanja”. In če je zadeva, kot oba trdita, tako stara in že večkrat prišla na dan, pa rešitev in konkretnega ni, so to samo prazne besede in je vsem jasno, da rešitve ni. In v tem primeru lahko nehamo govoriti o skupnem predstavništvu. Če pa so konkretni predlogi in rešitve, naj jih dajo na znanje in nehajmo se loviti. Ni mi znano sicer, to mi pride še na misel, da bi imeli Južnotirolci skupno predstavništvo, tam je sicer SVP bolj dominantna, ni pa edina (kar se je poznalo na zadnjih volitvah), pri Valdostancih pa grejo če sem prav informiran, drugačno pot, sicer tudi tam ne moremo govoriti o skupnem predstavništvu - zakaj ne?
Lep dan!
25. June 2008 at 9:53 am
Morda malce naivno, a precej pomembno vprasanje:
Smo prepricani, da je sploh mogoce (oz. dovoljeno) sestaviti neko zvezo/svet/skupnost samo na narodnostni podlagi?
kako se lahko sploh doloca clane na podlagi narodnosti, ko je ze sam pojem narodnosti nedolocljiv (z razliko od drzavljanstva, kot dobro vemo..)?
Mislim, da taksna locitev bi bila celo v nasprotju z it. ustavo.
A mislim da ni panike, smo se zelooooo dalec od nekega skupnega nastopanja, tezko se bomo mznebili kalupov preteklosti…
26. June 2008 at 10:00 am
Živijo robi,
je torej zaščitni zakon v nasprotju z italijansko ustavo?
Lepo te prosim …
Verjetno je izhod ta, da izjavis (pisno), da se stejes za pripadnika naroda.
Če se spomniš, je PD svojčas objavil nek obrazec, s katerim si izjavil da pripadaš manjšini (in torej narodu) za zahtevo raznih pravic, npr. račun za plačilo televizijskega abonmaja …
Ti si naredil to? Si se posluževal svoje pravice in izjavil, da pripadaš slovenski manjšini? Pa si noter in torej si lahko kandidat za Svet/Zvezo/Sveto zvezo …
Lp
26. June 2008 at 6:48 pm
Henk, Robi!
Kaj se vendar gresta, kaj ne vidita, da imamo pri nas predsednike do smrti, postanejo to enkrat in potem so to do smrti.
Kdo bo povezal v Zvezo vse?
Penzionisti morda?
Kje so te zvezde?
Ti samozvani vodje?
Dajte no, saj gre samo še za eno finto, po načelu: -Vrži psu kost, da nekaj gloda, ker tako ne grize!-
Lp
27. June 2008 at 8:10 am
Zivijo Fuzdo,
seveda ne moremo mimo dejstva, da se na “vodilnih” mestih malo premika in tudi ko se premika, glej SSO, ni to nujno pomladitev. Na eni strani je seveda vprasanje, ce te “pustijo” naprej ti, ki so ze od nekdaj zraven, na drugi strani je vprasanje, ce so mladi/mlajsi angazirani.
Ne vem, ce si ti kje aktiven, razen v kaksnem pevskem zboru ali drustvu - lepo prosim, to so hvalevredne in vazne stvari - ali ce si mogoce kje angaziran v kaksni stranki, rajonu, ce vodis kaksen organ npr SKGZ ali SSO.
Seveda, strinjam se, da lahko vse konca v farzi, ampak ce je res namen kako Zvezo ustanoviti in ce ta sloni na volitvah, bo lahko to koncalo podobno kot na dezeli: SSk ni izvolila “zopet njega” … je res, ali ne?
Lp
17. July 2008 at 7:55 pm
“Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!”
Iskanje strategij združevanja in poenotenja je absolutne važnosti za našo manjšinsko skupnost. Je vsekakor samo po sebi umevno, da poenotena Zveza mora odražati slovenski manjšinski pluralizem.
Obstoj slovenskega manjšinskega pluralizma znotraj Zveze je bistvene važnosti za ohranitev različnih identitet slovenskega manjšinskega sveta na našem teritoriju.
Seveda, enoten organ, ki pa vsebuje raznoličnost.
“Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan”.
Da bomo ob vzhajajočem soncu pregnali prepir.
25. July 2008 at 9:45 am
Uh, kako zapleteno… koliko besed!
Prepričan sem, da če bi SKGZ predlagala Narodni Svet, bi SSO predlagal Zvezo Slovencev.
Smo gotovi, da so izvirni problem neenotnosti različna prepričanja, načela?
Neee. Po vsej verjetnosti se gre le za “majčkeno lokalno oblast” in za delitev denarja (ki napaja in jači “majčkeno lokalno oblast”).
Nekaterim sedanja delitev odgovarja drugim ne.
Pomislite…
28. July 2008 at 9:53 pm
Lev je zelo blizu resnici, čeprav je glavni razlog za ta nesoglasja okoli skupnega foruma drugje. Gre za to, da si je SKGZ v Pavšičevem obdobju opomogla od gospodarskega in tudi moralnega kraha zaradi zloma Tržaške kreditne banke in je zdaj ponovno močna organizacija, ki lahko diktira tempo. Gospodarsko in finančno se opira predvsem na družbo KB 1909, obenem pa ima - ne smemo pozabiti - že dobre organizacijske izkušnje iz preteklosti. V bistvu je organizirana centralistično, z močnim vodstvom in perifernimi načelniki v pokrajinah, v slučaju potrebe pa pri SKGZ znajo dati “glave skupaj”, tudi s posvetovanjem z “bivšimi”, in izbrati pravo rešitev. SSO se take organizacije boji kot hudič križa, ker bi v slučaju združitve skoraj gotovo prevzela pobudo in diktirala politiko skupne organizacije. In ni vseeno, katero politično opcijo bi skupna organizacija podprla na morebitnih političnih, deželnih in upravnih volitvah.
In zakaj se SSO boji take organizacije? Tudi zato, ker je sam veliko manj kroven in manj organiziran. Pustimo dejstvo, da iz zgodovinskih razlogov ni imel gospodarske moči (resnici na ljubo tudi ni imel niti smisla za gospodarstvo), tudi organizacijsko SSO ne sega sestrski krovni niti do kolen. Poglejmo le na kulturnem področju: ognuno per se e Dio per tutti, bi rekli Italijani. Ena krovna kulturna organizacija na Tržaškem, Slovenska prosveta, ki je osredotočena na dogajanje na Via Donizetti, na teritoriju pa je bore malo. Nekoliko bolje je na Goriškem z ZSKP, ki pa je tudi organizacija zase, kakor je tudi združenje Blankin v Benečiji. In seveda še dve Zvezi cerkvenih pevskih zborov, ena na Tržaškem in druga na Goriškem. Vse te organizacije imajo svoje statute, odbore, predsednike (in to večkrat dobesedno večne, poglejmo samo imena skozi desetletja) in so noro ljubosumne na svojo avtonomijo in na samostojno odločanje, kaj bodo delale v sezoni. Na drugi strani pa imamo ZSKD s centralnim vodstvom in perifernimi vodstvi ter enotno kulturno politiko in predvsem svežimi idejami.
Mislim, da je zdaj malo bolj razumljivo, zakaj do združitve ne pride in v kratkem tudi ne bo prišlo. Pri SSO-ju si pač ne morejo privoščiti iti v skupno organizacijo, kjer bi dobesedno izginili, SKGZ pa bi v bistvu ostala. Zakaj pa je SSO po 18 letih trajanja delitve denarja iz Slovenije po načelu “pol-pol” še vedno organizacijsko tako šibek (nimajo niti tiskovnega predstavnika!), pa je drugo vprašanje. Veliko pove že omenjeno ljubosumno vrtičkarstvo organizacij, ki so včlanjene v SSO. Morda pa bi se o tem lahko kaj več napisalo v kakem drugem postu, ta je namreč že predolg.
4. August 2008 at 2:32 pm
Marsikdo mi je rekel: “Beri Silviusa, dobro je napisal!” Res, dragi Silvius, čestitam. Odlična, iluminantna analiza! Tako je.
5. August 2008 at 5:17 pm
Res je, Silviusova analiza je strahotno lucidna in racionalana kot malokatera, odlična štartna točka za popoletno razmišljanje o vlogah, strategijah, ciljih, možnih sintezah…
22. September 2008 at 9:02 am
Silvius!
Rez odlicna analiza. Popolnoma se strinjam.
Strinjam se tudi s tvojim predlogom, da se v drugem postu poglobi diskusijo…
Nikoli se ne ve, mogoce jih bo nekdo od “odgovornih” prebral in kaj ukrenil…
28. October 2008 at 2:41 pm
Nova parola: “krizni štab”…
29. October 2008 at 9:05 am
Situacija je tokrat res huda. Bo do tega “skupnega omizja” prišlo?
15. December 2008 at 11:03 pm
No, pa tudi na tem blogu napišem tisto, kar sem za Paljkovo mrežo…
Ste videli, kaj se je zgodilo v Barkovljah? Robe de no creder, naši vrli tržaški občinski možje so pribili ubogo ravnateljico SLOVENSKE šole, ki si je upala v tej šoli izpostaviti SLOVENSKI trak. In vsi “naši” predstavniki, ki so dejali, da je bila to napaka (z izjemo Lipe in komunistov), namesto da bi ravnateljico branili, saj je naredila nekaj, kar zakon mirno dopušča. In slovenski konzul? Mamma mia! Večkrat me je prav sram… Kaj mislite ostali?
31. January 2009 at 12:15 am
Ste slišali in brali zadnje dni? Zdaj bo treba ukinjati dvojnike in trojnike! Kje pa so?
1. February 2009 at 3:39 pm
Oh, predragi Silvius, končno si se ti oglasil! Mati muoja, ma kej ste bli vsi skupaj, blogerci, na dopustu???
Za Jurija, ti povem, sem še malček v skrbeh.
Ma za ravnateljico in v zvezi s tistimi zastavami, ne, Silvius, nisem nikakor bila v nobenem momentu v skrbeh!!!
Ravnateljica, ki jo dobro poznam, je tako energična in močna gospa, da ni prav niti najmanj potrebna branilca.
in potem, bodimo si iskreni, Silvius, s temi kosi blaga različnih barv, ja barve zastav so sicer lepe, rdeča kot ljubezen, temnomodra kot morska globina, zelena kot pomladanski travnik, zame ti povem prav iskreno je važnejše, da so naše šule lepe in da so naše šule v lepih, prijetnih stavbah in da se naši otroci lahko primerno izobražujejo, ali ni to res, Silvius??? prosim te Silvius, s trakci in trakovi olepšamo neko darilo, ma če je šula končno lepa in prijetna stavba, kaj ‘čes da me brigajo trakec, trakci in trakovi??? Bodimo si iskreni, za božjo voljo, Silvius. ali ni tako???
P.s. ma ti vidiš kej Jureta??? čuj, za Miklavža ne duha ne sluha, za Dedka mraza, ni bilo odziva, za Befano… nič…zdaj smo že februarja, nič…da ni morda odpotoval v Neapelj in tam odprl neapeljski sedež “Novega glasa”/”Voce nuova”??? če ti znaš kej, prosim te povej mi!!
1. February 2009 at 9:07 pm
Ja, tudi mene skrbijo izjave zadnjih dni.
Ena stran nevarno zaostruje…
Kaj bo iz tega?
3. February 2009 at 10:59 am
Obe strani “nategujeta štrik”. Odlično! Je mogoče, da je tako težko gledati interes ljudi in ne samo ene ali druge strani? Ker konec koncev gre za interese enih ali drugih, za večjo kontrolo. Česa? Saj je vsem jasno, za kaj gre.
6. February 2009 at 6:40 pm
Jaz mislim, da ne moremo govoriti o zaostrovanju. Enostavno imamo več subjektov (vsak je legitimen), ki imajo različne poglede in prioritete.
SSk želi postati enotna zbirna stranka vseh Slovencev v Italiji. Nobeden ji ne more kratiti te želje in pravice. Istočasno SSk se ne more izdajati za enotno zbirno stranko vseh Slovencev v Italiji, dokler bo obstajal en sam Slovenec, ki je ne bo volil. Še pred tem se moramo vsi Slovenci v Italiji zmentiti, kdo se lahko prišteva med Slovence v Italiji. Do takrat je SSk lahko le zbirna stranka Slovencev v Italiji, ki vsekakor ne more nobenemu vsiliti, da jo voli. Vse ostalo leporečenje je le cenena propaganda.
SSO je krovna organizacija, katere predsednik (v imenu legitimno izvoljenega vodstva) je javno potrdil tesno in preferencialno povezavo s SSk. SSO ima vse pravice, da sledi svojim programom in da zasleduje svoje cilje. Ne more pa zahtevati, da te iste cilje zasledujejo tudi tisti, ki tega ne želijo.
SKGZ dolgo let z vsemi silami zasleduje sodelovanje (in združitev). V vseh teh mirnih letih je, z razliko od SSk-ja in SSO-ja, počasi a neprekinjeno zgubljala identiteto in podporo baze. Sedaj je uvidela, da tako ne gre več in je sklenila, da bo šla dalje po svoji poti.
Ključni podatki so pa taki (moja ocena):
Interesno-nazorska porazdeljenost prebivalstva: SKGZ 70% - SSO 30%
Političo organizacijska porazdeljenost:
SSO - SSK (7.000)
SKGZ - vse ostale levosredinske stranke (20.000 ?)
Društva in delovanje: SSO 30% - SKGZ 70%
Zaposleni in sodelavci v manjšinskih strukturah: 500 - 600 oseb ?
Porazdelitev:
Skupne ustanove: 300
Članice SKGZ: 190
Članice SSO: 110
Št. skupnih ustanov, organizacij, društev itd: 130 ?
Porazdelitev: 70 % SKGZ - 30 % SSO
Dodeljena sredstva in prispevki: SSO 50% - SKGZ 50%
Poraba sredstev:
SKGZ: 75% plače in struktura - 25 % delovanje
SSO: manj kot 40 % plače in struktura.
Grobo povedano… SKGZ se utaplja v pomanjkanju sredstev nujno potrebnih za preživetje a kljub vsemu (tudi s človeškimi resursi) drži pokoncu 70 % naše organiziranosti medtem ko SSO se “kopa” v senarju, saj si dovoljuje drage prireditve, tisk številnih knjih in publikacij, ki jih ne bo nihče prebral, nakup nepremičnin za katere ne ve kaj bo z njimi.
In se še sprašujete zakaj je SKGZ reagirala?
8. February 2009 at 12:59 pm
Ne vem, kdo je Lev, piše pa zanimive stvari, ki se jih na žalost nikjer drugje kot pri nas ne more brati, v nobenem časniku ne in jasno, da so zato zanimive. Če so resnične, ne vem, vem le to, da Novi glas, pri katerem smo zaposleni trije časnikarji, ena polovična publicistka, dve oblikovalki in polovična upravna moč, lahko javno objavi svoj obračun in vsi bomo lahko videli, da smo gotovo v manjšini časnik, ki imaj najnižje postavke, kar se plač za zaposlene tiče in vsega ostalega, bilanca je jasna in zgovorna.
Kdo se utaplja v denarju in kdo ne, mi ni jasno od nekdaj, lahko samo povem, da smo lani imeli pri vsem šparanju pri našem tedniku 16 tisoč evrov manka in je bilo to velik problem, pravzaprav je še.
To, da naj bi imela SKGZ 20 tisoč članov, so lepe sanje, v katere bi bilo lepo verjeti, mislim pa, da so stvarne številke slovenskih ljudi na žalost precej nižje. Na žalost, pravim.
O kakšnih prireditvah govori Lev, ne vem, lahko pa povem, da sem kot predsednik likovne galerije Ars lani dobil od Urada 150 evrov za prireditve in nekaj podobnega od Dežele in bom zato letos vse razstave naredil popolnoma brez vsake zgiibanke, ker denarja preprosto ni.
Za ta sredstva vem, za druga ne vem, ker mi niso znana.
Sem pa zato, da se javno govori o njih in se javno pove, kdo kaj dobi in koliko kdo in kaj pri nas stane.
Da se ve, koliko stanemo mi pri NGju in koliko stanejo kolegi pri Novem matajurju recimo, ne?
A ker vem, da se teh stvari javno ne bo nikdar povedalo, mislim, da je vsaka nadaljnja razprava o tem brezpredmetna.
Jurij
8. February 2009 at 1:29 pm
Pri blogu pride včasih do napak, ker pišemo hitro, vsaj jaz tako pišem in se mi je zgoraj zato zapisalo, da smo kot Ars prejel 150 evrov, seveda je bilo 1500 evrov, ki jih porabimo za tiskanje vabil, oglaševanje v Primorskem dnevniku in Novem glasu, kar ostane, kupimo nekaj pijače in bobi palčke za pogostitev, včasih se kaj čipsa. To je kopanje v denarju, v katerem sam živim.
Že ker grem danes, v nedeljo, popoldan v Čedad na Prešernovo, bi rad povedal, da je to letos že peta nedelja ali sobota, ki jo darujem naši stvari in seveda časniku. Odkar sem pri Novem glasu, nisem prejel plačane ene nadure, enega praznika, enega večera in še bi lahko našteval.
To je moje kopanje v denarju. Saj pravim, Lev piše zanimive stvari, ki jih pa sam ne poznam, ker NIMAM vpogleda v denarno stanje naše manjšine, zatorej lahko govorim le o Arsu, kjer sem predsednik, in o Novem glasu, kjer sem kot odgovorni urednik v upravnem odboru.
Da je veliko stvari HUDO narobe v naši skupnosti, ni nobenega dvoma.
Da se še vedno delimo na naše in vaše, je dejstvo, da take, kot sem sam, ki sem pač tak, kot sem, od vedno za sodelovanje, ker se zavedam, da nas JE PREMALO, potiskajo v nek blok, ker je to lažje, je tudi dejstvo. Sam nisem NIKDAR bil in NIKDAR ne bom desničar, a zame pravijo, da sem to, ker pač vodim NG, a s tem se pač naučiš živeti, kot se naučiš živeti, da ponavadi obrekujejo tisti, ki ničesar v naši skupnosti ne naredijo, gotovo ne ničesar zastonj, tisti, ki mislijo, da je še vedno pomembno, da “ni važno, kdo je in kaj zna, ampak je važno samo to, da je naš!”
Stare štorije.
Na sestanku-debati, ki jo je organmiziral Semolič, Goriški lok, o Programski konferenci, sem povedal javno, kaj si mislim o sodelovanju, in predvsem pa sem povedal to, da ME ZELO SKRBI moj časnik, predvsem pa dejstvo, da tako NGja kot PDja in ostalih VEČINA mladih niti ne povoha, da torej mladih ne dosegamo več, da se v naši sredi ne prepoznavajo več. To me skrbi.
9. February 2009 at 2:32 am
Ja, Lev piše zanimive stvari, a nekaterim bi se dalo oporekati. Tako naj mi kdo razloži, kako to, da če SKGZ plus vse levosredinske stranke imajo med Slovenci 20.000 privržencev, so na zadnjih deželnih volitvah izvolile le Igorja Kocijančiča (ki se ga ne more ravno imeti za “podaljšano roko” SKGZ) in kako je število glasov za SSk na istih volitvah višje od števila glasov, ki so ga skupno prejeli vsi slovenski kandidati na drugih levosredinskih oz. levičarskih listah. Tu očitno nekaj ne štima.
Kar se tiče številk in procentov ne bi znal dati jasnega odgovora, ker je SKGZ npr. veliko bolj razvita in močna na teritoriju na Tržaškem, SSO pa na Goriškem, medtem ko za Benečijo in Rezijo ne morejo priti v poštev naše tržaško-goriške ideološke dinamike, ker je situacija popolnoma drugačna. Vendar bodimo pošteni in recimo, da je SKGZ bolj množična, razvejana in dinamična kot SSO in si zato tudi zasluži večjo finančno podporo: če ne bo 70:30 pa naj bo 60:40. To naj bo tudi lekcija za SSO, ki v 18 letih ni znal poenotiti svoje strukture in vrtičkov in izdelati koordinirane kulturne in družbene politike. Upoštevati pa je treba, da velik del sredstev, ki sicer prihaja k SKGZ in SSO, gre njima samo nominalno, saj je v resnici namenjen skupnim primarnim ustanovam (gledališču, Glasbeni matici, Sloriju itd.).
Tudi se mi zdi pretirano reči, da se SKGZ utaplja v pomanjkanju sredstev. V enem od prejšnjih postov sem zapisal, da se finančno in gospodarsko opira na družbo KB 1909. Ben, ta družba je šla v Slovenijo reševat zapufano Mladino: legitimna odločitev, ne rečem, a tisti denar bi lahko presneto prav prišel recimo Primorskemu dnevniku. O dragih prireditvah in tiskanju knjig, ki jih nihče ne bo bral pa le to: kdo bere Mermoljeva Ogledala, ki so izšla v knjigi? Kdo bere knjigo o aferi TKB, ki je po prvi tržaški predstavitvi dobesedno poniknila, saj mi ni znano, da bi prišlo do kake druge predstavitve? Katere nepremičnine je kdo v zadnjih letih kupil, mi ni znano (vsaj na Tržaškem ne, razen če ne gre za nakup enega ali dveh stanovanj v isti stavbi). Vem pa, da ko se je pred leti obnavljal Katoliški dom v Gorici, so nekateri jamčili plačevanje dolgov z lastnim premoženjem. Že res, da sem kritičen do SSO, a zaradi tega mi ni treba kovati SKGZ v zvezde in jo prikazovati kot brezmadežno in nepogrešljivo organizacijo, ki se nesebično razdaja za slovenstvo v naših krajih.
In še to: SKGZ ni reagirala, reagiral je kvečjemu SSO. Že nekaj let je namreč, ki SKGZ preko Pavšiča in drugih od časa do časa zbode SSO glede tega ali onega vprašanja, odnos pa se je zaostril, potem ko je na čelo SSO-ja prišel Štoka. Do hude zaostritve pa je prišlo v zadnjih mesecih, točneje po volitvah v Sloveniji (naključje?). Če smo sledili medijem, smo vsi videli in brali, kako je do znane reakcije Štoke na seji sveta SSO prišlo po nekajtedenskem streljanju s strani največjih “kalibrov” SKGZ proti t.i. dvojnikom in trojnikom (ne da bi navedli enega samega konkretnega primera dvojnika ali trojnika). Veste, to od SKGZ bolj kot reakcija se mi zdi organiziran in koordiniran napad na sorodno krovno organizacijo z namenom, da jo uniči ali vsaj oslabi in da zopet pridobi monopolen položaj v manjšini. Kar ni nič novega. Treba pa bo videti, ali ji to uspe…
9. February 2009 at 2:40 pm
Jah, tako je pri blogih. Lahko dolgo pišeš in ne boš nikoli gotov, da te bo bralec popolnoma razumel. Ocene so le ocene iz pomanjkljivih podatkov, saj, kot pravi Jurij, neki podatki ne bodo prišli nikoli v javnost. Porazdelitev ljudi nisem mislil striktno, le “nazorsko” in to široko. Ostajajo pa le moje ocene!
Kar se tiče problemov, se vsi strinjamo z razvejanostjo dejavnosti in s tem da ena krovna ima bolj razvejano dejavnost kot druga. Krovni kot taki neposredno dobita le drobtinice, ocenjujem, manj kot 4 % vseh sredstev. Ostalo dobijo neposredno članice. Velika težava, tu in tam je, kateri je dejanski vpliv, ki ga krovni imata na članice - demokracija in avtonomija sta lepi stvari, a mnogokrat ne obrodita najboljših (strateških) rezultatov.
Moj vtis pa je, da v zadnjem času je prišla do izraza velika razlika med krovnima, vsaj v namenih.
SSO zgleda, da “brani” pozicijo, status quo, medtem ko SKGZ želi izkoristiti trenutek, da vnese v našo skupnost tudi korenite spremembe. Zgleda tudi, da se mnogi takim spremembam upirajo.
9. February 2009 at 2:49 pm
Krovni, skupaj, bi imeli veliko več upliva in moči, da bi prisilila ustanove in organizacije da se prestrukturirajo. Sama SKGZ nima dovolj “moči”, da to spelje sama.
Dvojniki. Silvius, en sam primer: Emil Komel in Glasbena v Gorici! Slišal sem, ne morem pa preveriti, da nekateri profesorji (legitimno) prejemajo plačilo tu in tam.
Dve polovični plači (tudi zaradi dajatev) staneta več, kot ena polna.
9. February 2009 at 5:31 pm
Res je, pri “kopanju” sem krepko pretiraval, in s tem sprovociral reakcijo in zanimanje. Se opravičujem, če sem koga prizadel. Dejstvo je, da sredstev ne bo nikoli dovolj, zato jih moramo čim bolj razumno izkoristiti, pa če tudi bo kdo ostal brez njih. Mislim, da razpoložljiva sredstva danes niso optimalno izkoriščena (razdeljena), in tu ne mislim na delitev 50:50, mislim na “tranzverzalno” delitev, na vrtičke. Kar se tiče dela, tako profesionalnega kot prostovoljnega, ne smemo nobenega kovati v zvezde in nobenega tlačiti v blato. Vsi delamo za isto stvar, le na različne načine, z različno požrtvovalnostjo in z različnimi učinki. (Skupna) ocena je pa nujno potrebna.
Silvius, kar se tiče KB 1909 se bom skušal pozanimati, nato bom kaj napisal.
23. February 2009 at 11:23 pm
Hmmmmm… na slomedia je diskusijo bolj živa …
26. April 2009 at 7:31 pm
…Na spletu NG pa so vsi blogi zamrli…
28. April 2009 at 8:46 am
Silvius, res je, blogi so zamrli, niti ne vemo, zakaj?
Morda bi morali razmisliti kakšno novo tematiko!
Čakamo predloge!
Jurij
28. April 2009 at 8:58 am
Hočemo iti na politiko? Na volitve? Na počitnice?…
28. April 2009 at 9:39 pm
Lahko tudi na religijo. Kaj ni Novi glas krščansko usmerjen medij? Še najmanj je bilo na teh blogih diskusije npr. o primeru Englaro, o polemikah v zvezi s papeževimi besedami, o upadu (drugod pa porastu) vernosti. Na drugih (redkih) zamejskih blogih tega preprosto ni. Ne bi NG lahko načel kako tako temo? Da ne bomo vedno razpravljali o SKGZ, SSO in soudih…
25. May 2009 at 10:37 am
Očitno tudi za tako problematiko ni zanimanja. Pa se vrnimo k starim rečem. Ste sledili kongresu SKGZ? Je res, da so na uvodnem delu Gabrovcu onemogočili pozdrav, čeprav je bil med povabljenci in si je pisni pozdrav tudi pripravil?
26. May 2009 at 11:19 am
Silvius, zanimanja za bolog je vse manj, kar pomeni, da tudi Slovenci v Italiji sledimno sodobnim trendom, saj je blog postal v sicer mladem digitalnem svetu star, tu so FB, Twitter, MySpace in še in še bi lahko našteval.
Za Igorja vem samo to, da ni bil povabljen k besedi.
Lepo pozdravljam!
Jurij
26. May 2009 at 9:17 pm
Ja, tudi na Slomedii je vedno manj komentarjev na novice, ki jih objavljajo. Po mojem tu niso samo FB in podobne stvari (če greš pogledat, kaj pišejo tam, so skoraj same banalnosti): problem je, da ljudje od vse te naše takozvane civilne družbe, ki je vse, samo civilna družba ne, imajo takorekoč poln kufer. Pa naj mi gospodje ne zamerijo. Govoriči se o reformah, vendar ko npr. med Križem in Nabrežino zraste v bistvu čez noč celo naselje, da sta vasi že povezani, vsi molčijo (razen Primorskega dnevnika, ki je o tem pisal). Kdo biva v tistih hišah? Slovenci? Ma va la…
27. May 2009 at 7:30 am
Silvius, imaš prav. V spomin mi prihaja, kako se je pozidalo devin, alla grande. In so vsi molčali.
Mislim, da je v tem tudi naš največji problem. Da namreč lahko pišemo vse in nič obenem in se nihče več ne razburja za nobeno stvar. Življenje je drugje, je zapisal pred desetletji Andre’ Gide, a doslej še nismo ugotovili, kje je.
In posledično časniki plačujemo davek politiki, sedanji politiki, kateri nihče ne verjame več, ker ji tudi ne more več verjeti.
Eno samo gobezdanje in gofljanje.
Civilne družbe pa itak že dolgo ni več.
Je eno samo zatekanje v take in drugačne ekzile, taka in drugačna društva. na FBju vsaj vidiš, kaj danes prevladuje: med mladimi je na prvem mestu pivo in zabava, na drugem zabava in pivo, na trejtem pa spet zabava in pivo.
Jurij